Franja

Zadetki iskanja

  • ēssere*1

    A) v. intr. (pres. sono)

    1. biti, obstajati:
    Dio è Bog je
    Dio non è Boga ni
    bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
    non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

    2. živeti:
    c'era una volta živel je nekoč
    Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

    3. biti, zgoditi se:
    sarà quel che sarà kar bo, pa bo
    che sarà di me? kaj bo z mano?
    che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

    4. biti, priti:
    fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
    un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
    ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
    ci sei? pren. pog. jasno?

    5. biti; nahajati se, živeti v:
    allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
    essere al sicuro biti na varnem
    essere nei guai biti v škripcih
    siamo alle solite! pa smo spet tam!
    essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
    che ora è? koliko je ura?
    da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

    6. biti (kot kopulativni glagol):
    la balena è un mammifero kit je sesalec
    come se niente fosse meni nič tebi nič

    7. pog. tehtati:
    il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
    quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

    B) (v raznih predložnih zvezah)

    1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
    essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
    essere in gran numero biti v velikem številu
    essere in forse, in dubbio biti v dvomu
    se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
    essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
    essere di turno biti na vrsti
    essere di Trieste biti iz Trsta
    questo non è da voi to vam ni podobno
    essere di ritorno vračati se
    essere da più, da meno več, manj veljati

    2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
    è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
    è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
    non c'è nulla da dire ni kaj reči
    c'è da piangere človek bi se zjokal

    3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
    siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

    4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
    per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
    per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

    5. v. intr. impers.
    è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
    è come tu dici tako je, kot praviš
    beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi
  • estratto m

    1. ekstrakt:
    estratto di carne mesni ekstrakt
    estratto di pomodoro paradižnikov ekstrakt
    estratto di camomilla kamiličin ekstrakt

    2. tisk separat, posebni odtis

    3. izvleček, izpis:
    estratto conto izpis računa
    estratto di un atto pubblico izvleček iz uradnega akta

    4. izžrebana srečka
  • evadere*

    A) v. intr. (pres. evado)

    1. uiti, pobegniti (iz zapora) (tudi pren.):
    evadere dal carcere uiti iz zapora
    evadere dalla monotonia di ogni giorno uiti iz vsakdanje enoličnosti

    2. utajiti (davke):
    evadere alle imposte utajiti davke

    B) v. tr.

    1. admin. rešiti, odgovoriti:
    evadere una pratica rešiti zadevo
    evadere una lettera odgovoriti na pismo

    2. utajiti (davke):
    evadere le imposte utajiti davke
  • evasione f

    1. beg (tudi pren.):
    l'evasione dei tre detenuti fallì beg treh zapornikov je spodletel
    evasione dalla realtà beg iz stvarnosti
    letteratura d'evasione zabavna literatura

    2. admin. rešitev, odgovor:
    evasione della corrispondenza opravljanje korespondence
    dare evasione a una pratica rešiti zadevo

    3. utaja:
    evasione fiscale davčna utaja
  • evazíja (-e) f knjiž. (beg, pobeg, umikanje) pren. evasione:
    evazija iz resničnega sveta evasione dalla realtà
  • faccia f (pl. -ce)

    1. obraz:
    perdere la faccia osramotiti se
    salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
    uomo a due facce dvoličnež
    aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
    voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
    in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
    a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
    guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
    dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
    non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
    alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
    alla faccia tua! vulg. ti pezde!

    2. izraz, poteze:
    una faccia patibolare obraz hudodelca
    faccia da galantuomo pošten obraz
    fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
    faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane

    3. stran, pročelje:
    la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
    sulla faccia della terra na zemeljskem površju
    l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
    l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
    le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja

    4. mat. ploskev
  • fára (-e) f rel. (župnija) parrocchia; parrocchia (chiesa o ufficio, dimora del parroco):
    nikoli ni prestopil meje domače fare non ha mai passato i confini della propria parrocchia
    pog. fant od fare ragazzo in gamba
    petje se je razlegalo čez devet far il canto si sentiva molto lontano
    pren. na žegnanje so prišli iz sedmih far alla sagra venne gente da ogni dove
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • fatto1 agg.

    1. narejen, oblikovan, izdelan:
    persona ben fatta postavna oseba
    come Dio l'ha fatto gol, nag
    è fatto così takšen je
    com'è fatto? kakšen je?, kakšen je videti?
    fatto di carne ed ossa iz mesa in kosti

    2. zrel:
    frutti fatti zreli plodovi
    uomo fatto zrel človek
    ragazza fatta zrelo, godno dekle
    a giorno fatto, a notte fatta pren. ko je že dan, ko je že noč; pozno podnevi, ponoči

    3. opravljen, izvršen, storjen:
    ben fatto! odlično!
    a conti fatti pren. končno, navsezadnje
    è fatta ni pomoči; kar je, je
    detto fatto rečeno, storjeno
    è presto fatto takoj

    4. primeren:
    essere, non essere fatto per qcs., per qcn. biti, ne biti primeren za kaj, za koga
    fatto apposta per qcs. kot nalašč za nekaj
  • fesso

    A) agg.

    1. počen, presekan:
    voce fessa vreščeč, počen glas

    2. vulg. butast, neumen

    B) m

    1. špranja, razpoka

    2. vulg. butec, tepec:
    fare fesso qcn. prevarati koga, napraviti iz koga tepca
  • fibra f

    1. vlakno:
    fibre vegetali rastlinska vlakna
    fibre tessili tekstilna vlakna
    fibre sintetiche sintetična vlakna

    2. tehn. fiber:
    valigia di fibra kovček iz fibra

    3. pren. notranjost:
    giungere alle più nascoste fibre prodreti do najskrivnejše notranjosti

    4. telesna zgradba, konstitucija:
    uomo di forte fibra človek krepke konstitucije

    5. energija, moč:
    uomo senza fibra slabič, šleva
  • fiēra1 f

    1. sejem:
    roba da fiera pren. malovredno blago, kramarska roba
    corbellar la fiera norčevati se iz ljudi
    t'ho portato la fiera prinesel sem ti s sejma odpustkov

    2. (vele)sejem:
    la fiera del mobile e dell'arredamento sejem pohištva in opreme
    fiera campionaria vzorčni sejem

    3. pren. velik nered, hrup, sejem, cirkus:
    cos'è questa fiera? kakšen sejem pa imate?
  • figlio m

    1. sin:
    allevare un figlio vzgojiti sina
    figlio unico sin edinec
    figlio di primo, di secondo letto sin iz prvega, drugega zakona
    è figlio di suo padre! cel oče je
    figlio dell'amore evfemistično nezakonski sin
    figlio di papà očkov sinek; slabš. gospodič; pog. šalj. razvajenec, lenuh
    figlio di mammà mamin sinček; plah, sramežljiv deček, moški
    figlio d'un cane pog. pasji sin
    figlio unico di madre vedova pren. šalj. izjemnost, velika redkost
    figlio della fortuna otrok sreče
    figlio del popolo človek iz ljudstva
    figlio del secolo otrok svojega časa

    2. pl. otroci:
    auguri e figli maschi srečno!
    i figli dei figli bodoči rodovi, potomci, vnuki
    tramandare qcs. ai figli predati potomcem, prenesti na potomce
    i figli di Adamo pren. Adamovi otroci, človeštvo

    3. pren. posledica, rezultat:
    molti problemi contemporanei sono figli di errori passati veliko sodobnih problemov je posledica starih napak
  • filare1

    A) v. tr. (pres. filo)

    1. presti:
    filare grosso pren. na veliko zapravljati
    al tempo che Berta filava v starih dobrih časih

    2. pren. puščati, da curlja; curljati:
    la botte fila il vino iz soda curlja vino
    filare un suono glasba podaljšati glas

    3.
    filarsela, filarsela all'inglese popihati jo po francosko

    B) v. intr.

    1. curljati:
    l'olio fila olje curlja
    la candela fila sveča se kadi
    filare di paura pren. na smrt se bati

    2. pren. teči:
    discorso che fila tekoče, jasne besede

    3. presti (mačka)

    4. pren. teči, drveti:
    la macchina fila ch'è una bellezza avto teče, da je veselje

    5. naglo oditi, pobegniti:
    fila!, filate ! poberi se!, poberite se!
    filare diritto pren. opravljati svojo dolžnost
    far filare qcn. pren. držati koga na vajetih

    6. šalj. ljubimkati
  • fino2 agg.

    1. tenek, droben, fin, oster, prodoren, zvit:
    un ingegno fino oster, prodoren um

    2. odličen, čist, pristen:
    un anello d'oro fino prstan iz čistega zlata
  • finto

    A) agg.

    1. ponarejen, nepristen, lažen, umeten:
    baffi finti lažni brki
    borsa di pelle finta torba iz umetnega usnja

    2. hlinjen, hinavski

    B) m

    1. hinavec

    2. hlimba, lažnost, zlaganost
  • fiore m

    1. cvetlica, roža; cvet:
    fiore di giardino vrtna cvetlica
    fiore di campo poljska cvetlica
    fiore di serra cvetlica iz cvetličnjaka
    mazzo di fiori šopek cvetlic
    la vita non è tutta rose e fiori v življenju ni vse med in mleko
    portare un fiore all'occhiello nositi rožo v gumbnici
    pianta in fiore cvetoča rastlina
    essere in fiore cveteti, biti v razcvetu (tudi pren.);
    a fiori s cvetličnimi motivi

    2. bot.
    fiore d'ogni mese ognjič (Calendula officinalis)
    fiore di passione pasijonka (Passiflora)
    fiore di primavera navadna marjetica (Bellis perennis)

    3. pren. cvet:
    fior fiore (okrepljeno) cvet:
    il fior fiore della buona società cittadina cvet mestne gospode
    fiore del latte smetana
    fiore di farina najfinejša moka (dvojna nularica)
    perdere il proprio fiore izgubiti devištvo
    essere nel fiore pren. biti v cvetu
    nel fiore degli anni, della giovinezza, della bellezza v cvetu let, v cvetu mladosti, v cvetu lepote

    4.
    un fior di pren. obilica, veliko:
    rimetterci un fior di quattrini izgubiti veliko denarja
    un fior di galantuomo velik poštenjak
    un fior di mascalzone velik malopridnež

    5.
    a fior di tik pod, na površini:
    a fior d'acqua na vodni gladini
    sentire un dolore a fior di pelle čutiti bolečino tik pod kožo
    dire qcs. a fior di labbra pren. kaj komaj slišno zašepetati

    6. miner.
    fiore di zolfo žveplov cvet

    7. pl. igre križ (barva igralnih kart)
  • fittamente avv. gosto, močno, nepretrgoma; tesno; pogosto:
    piove fittamente lije kot iz škafa
    parlare fittamente hitro in nepretrgoma govoriti
  • flór (-a) m

    1. (žalni trak) nastro da lutto, lutto

    2. (tančica, pajčolan) velo

    3. tekst. cotone mercerizzato:
    nogavice iz flora calzini di cotone

    4. tekst. superficie ispida, verso ispido (del tessuto)
  • fōdero m nožnica:
    trarre la spada dal fodero potegniti meč iz nožnice (tudi pren.);
    rimettere la spada nel fodero pren. odložiti meč, bojno sekiro