scēndere*
A)  v. intr. (pres. scēndo)
1.  stopiti, stopati dol; izstopiti, izstopati; spustiti, spuščati se:
 scendere di cattedra pren. stopiti s prižnice
 scendere da cavallo razjahati
 scendere dal monte spustiti se s hriba, sestopiti
 scendere a terra izkrcati se
 scendere dal treno stopiti z vlaka
 la prossima fermata devo scendere na naslednji postaji moram izstopiti
2.  priti, prihajati (s severnejšega kraja)
3.  nastaniti se:
 scendere a un albergo nastaniti se v hotelu
4. 
 scendere in campo, in lizza pren. tekmovati, igrati proti
 scendere in piazza demonstrirati
5. 
 scendere in basso pren. pasti nizko
 scendere nella stima izgubiti spoštovanje
 scendere al cuore ganiti
 scendere a patti, a più miti consigli popustiti
6.  pren. spustiti, spuščati se; pasti, padati:
 scende la notte spušča se noč, noči se
 i prezzi non accennano a scendere ne kaže, da bi cene padle
 la temperatura è scesa sotto lo zero temperatura se je spustila pod ničlo
 i capelli le scendevano sulle spalle lasje so ji padali na ramena
7.  šport
 scendere a rete iti proti nasprotnikovi mreži (nogomet); iti na mrežo (tenis)
B)  v. tr.
1.  spustiti, spuščati se; iti dol:
 scendere le scale iti dol po stopnicah
2.  nareč. spustiti, spuščati
 Zadetki iskanja
-  scopa2 f metla:
 avere ingoiato il manico della scopa pren. držati se, kot bi metlo požrl
 essere magro come una scopa biti suh kot prekla
-  se1
 A) cong.
 1. če, ko:
 se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
 se Dio vuole končno
 se non altro vsaj
 se mai če, v kolikor
 se poi če, če pa
 2.
 se non razen, razen da, kot da:
 non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš
 3. ker (pač):
 se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti
 4.
 se anche, anche se čeprav, četudi:
 anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti
 5. kot:
 parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar
 6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
 non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem
 B) m invar.
 1. če; pogoj:
 tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj
 2. če; dvom, negotovost:
 è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen)
-  sékati (-am)
 A) imperf.
 1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
 gozd sekati na golo disboscare totalmente
 sekati glave decapitare, tagliare le teste
 2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
 cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia
 3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
 svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre
 4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
 veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
 s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici
 5. pog. sekati jo (iti) andare:
 sekati jo peš andare a piedi
 6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
 žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
 (z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
 bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
 pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
 mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo
 B) sékati se (-am se) imperf. refl.
 1. stracciarsi (alle giunture)
 2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
 na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
 mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane
-  sèm adv.
 1. (izraža premikanje ali usmerjenost h komu, k čemu) qua, in qua; costà:
 poglej, pridi sem guarda, vieni qua
 2. (izraža premikanje v bližino govorečega) qua:
 sem gor quassù
 sem dol quaggiù
 pripeljali so se do sem sono venuti in macchina fin qua
 3. (v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi) qua:
 denar sem! qua i soldi!
 natakar, sem s pijačo cameriere, ci porti da bere
 4. (poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost) in qua:
 že nekaj časa sem ima težave z zdravjem da un tempo in qua ha problemi di salute
 5. sem in tja, sem ter tja, sem pa tja qua e là:
 nihati sem in tja dondolarsi qua e là
 pren. govoriti sem in tja parlare a vanvera, a casaccio
 časn. sem in tja, sem ter tja ognitanto, di tanto in tanto, di quando in quando:
 med poletnimi meseci pride sem in tja do prometnih zamaškov nei mesi estivi si hanno di quando in quando ingorghi (stradali)
 6. sem ... tja pren. (izraža skrb za koga) qua... là, su... giù:
 vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja tutti le giravano attorno: signorina qua, signorina là
 pren. jeza sem, jeza tja, to bi moral povedati malgrado l'arrabbiatura, avresti dovuto dirglielo
 tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi malgrado la nostra amicizia, dovrai andartene
-  sentire
 A) v. tr. (pres. sēnto)
 1. slišati; poslušati:
 sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
 non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
 sentire una conferenza poslušati predavanje
 sentire la messa biti pri maši
 sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
 sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
 non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
 ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
 stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!
 2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
 sentire un odore zavonjati
 3. začutiti; pokusiti:
 senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!
 4. začutiti; potipati:
 senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!
 5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
 sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
 sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
 sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
 sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
 sentirsi la tremarella addosso bati se
 6. začutiti, opaziti; slutiti:
 sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo
 7.
 sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)
 B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
 la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
 lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
 la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari
 C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
 sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
 sentirsi in gamba čutiti se zdravega
 sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
 sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
 sentirsi in colpa čutiti se krivega
 sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
 sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
 sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
 sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
 non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval
 Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost
-  sforzare
 A) v. tr. (pres. sfōrzo)
 1. gnati, priganjati, forsirati
 2. nasilno vdreti, vdirati:
 sforzare un cassetto, una porta vdreti v predal, skoz vrata
 B) ➞ sforzarsi v. rifl. (pres. mi sfōrzo) prisiliti se, prizadevati si:
 sforzarsi a stare tranquillo prizadevati si, da bi ostal miren
-  sgravio m (pl. -vi)
 1. razbremenitev; olajšava:
 sgravio fiscale davčna olajšava
 2. pren.
 a sgravio di, per sgravio di za odpravo, za olajšanje; da bi si olajšal:
 per sgravio di coscienza devi confessare če si hočeš olajšati vest, priznaj
-  sistemare
 A) v. tr. (pres. sistēmo)
 1. urediti, urejati; pospraviti, pospravljati:
 sistemare i libri pospraviti knjige
 2. poravnati:
 sistemare una lite poravnati spor
 3. nastaniti
 4. zaposliti, zaposlovati
 5. (ugodno) poročiti:
 cosa non farebbe per sistemare la figlia česa vsega ne bi storil, da poroči hčerko!
 6. pog. kaznovati:
 sistemare qcn. per le feste dati komu pošteno lekcijo
 B) ➞ sistemarsi v. rifl. (pres. mi sistēmo)
 1. nastaniti se
 2. zaposliti se
 3. poročiti se
-  skála1 (-e) f
 1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
 pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
 od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
 previsna skala roccia a strapiombo
 2. pren. roccia;
 skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
 načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
 jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi
-  skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
 mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
 skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
 govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
 sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
 dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
 bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
 PREGOVORI:
 skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa
-  skôrajda adv. pressoché, pressappoco, quasi, quasi quasi:
 to je skorajda vse, kar vem o njem è pressoché tutto quello che so di lui
 skorajda bi rekel, da je najlepša direi quasi che è la più bella
-  skríti (skríjem) | skrívati (-am)
 A) perf., imperf. nascondere, celare, occultare:
 skriti dokumente, dragocenosti nascondere documenti, preziosi
 skriti na varno mettere al sicuro
 skriti roke v žepe mettere le mani in tasca
 skriti jok, smeh nascondere, celare il pianto, il riso
 skrivati resnico occultare la verità
 pren. skrivati glavo v pesek fare lo struzzo
 skrivati leta non mostrare gli anni
 B) skríti se (skríjem se) | skrívati se (-am se) perf., imperf. refl.
 1. nascondersi, celarsi, occultarsi, defilarsi:
 skrivati se v gozdu, med drevjem nascondersi nel bosco, nel folto degli alberi
 vrh gore se je skril v oblake la cima della montagna è coperta dalle nubi
 sonce se je že skrilo il sole è già tramontato
 ko bi moral priznati svoja dejanja, se skriva za druge quando deve confessare le proprie malefatte, prende gli altri a propria scusa
 skriti se v brlog intanarsi
 v fantu se skrivajo talenti è un giovane molto dotato
 skrivati se pred soncem non esporsi al sole
 igre skrivati se fare, giocare a nascondino
-  slabó adv.
 1. male; poco:
 slabo spati dormire male
 slabo videti in slišati vedere e sentire male
 slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
 slabo končati finire malamente; male
 slabo zaslužiti guadagnare poco
 slabo poznati conoscere poco
 2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
 slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
 z očetom je slabo il padre sta male
 v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
 slabo mu gre gli affari vanno male
 pijača mi slabo dene il bere mi fa male
 pren. slabo kaže le cose si mettono male
 pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
 pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
 ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
 ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano
-  slábše adv. peggio:
 slabše ne bi moglo biti peggio di così si crepa, si muore; peggio di così non poteva, non può andare
-  smejáti se (sméjem se) imperf. refl.
 1. ridere:
 smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
 smejati se šalam ridere delle barzellette
 smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
 smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
 smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
 veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
 kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
 zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.
 2. pren. ridere; sorridere:
 sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
 prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
 pren. smejati se v brk sogghignare
 pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
 smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
 smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
 PREGOVORI:
 kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo
-  smŕt (-i) f
 1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
 umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
 obsoditi na smrt condannare a morte
 koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
 pasti junaške smrti morire da eroe
 vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
 naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
 prerana smrt morte prematura
 bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
 bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto
 2. teschio, testa di morto;
 označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio
 3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
 alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale
 4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
 na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
 smrt mu je že za petami è prossimo a morire
 smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
 gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
 biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
 njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
 pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
 boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
 igrati se s smrtjo rischiare la morte
 pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
 biološka smrt morte biologica
 blaga smrt eutanasia
 star. črna smrt peste
 klinična smrt morte clinica
 rel. mučeniška smrt martirio
 šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
 PREGOVORI:
 dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
 dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre
-  snésti (sném)
 A) perf. mangiare:
 snesti besedo rimangiarsi la parola
 tako je lepa, da bi jo snedel è bella da morire
 iron. misli, da je snedel vso modrost sveta monta in cattedra, in pulpito
 ljudje bi ga najraje snedli ce l'hanno a morte con lui
 B) snésti se (sném se) imperf. refl. turbarsi, angustiarsi, rodersi
-  sognare
 A) v. tr. (pres. sogno)
 1. sanjati o (tudi pren.):
 sognare qcs. a occhi aperti kaj si na vso moč želeti
 2. pren. zaman se nadejati česa
 3. pren. domnevati, predpostavljati; pomisliti, pomišljati:
 chi avrebbe mai sognato di rivederti? kdo bi pomislil, da te bom spet videl?
 B) v. intr. sanjati, imeti sanje; sanjariti:
 sognare a occhi aperti delati si utvare
 C) ➞ sognarsi v. rifl. (pres. mi sogno)
 sognarsi di videti v sanjah
-  sónce (-a) n
 1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
 Sonce in Luna il Sole e la Luna
 Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
 sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
 lepa kot sonce bella come il sole
 jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
 sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
 vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
 pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
 kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
 biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
 majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale
 2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
 to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice
 3. pren.
 sonce svobode il sole della libertà
 sonce sreče il sole della felicità
 sonce upanja il sole della speranza
 4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
 ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole
 5. pog.
 višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
 ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
 v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
 pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
 zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
 končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
 ne bo več gledal sonca morrà
 tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
 rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
 pojdi mi s sonca togliti dal sole
 sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
 pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
 nič lažjega pod soncem niente di più facile
 nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
 astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
 geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
 PREGOVORI:
 za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole