Franja

Zadetki iskanja

  • scorribanda f

    1. voj. pohod, vdor, vpad

    2. skok, kratek izlet:
    una scorribanda in città skok v mesto

    3. pren. ekskurz
  • scrivere* v. tr. (pres. scrivo)

    1. pisati

    2. zapisati; zabeležiti; sestaviti, sestavljati:
    scrivere sotto dettatura pisati po nareku
    scrivere il testamento sestaviti oporoko

    3. pisati, objaviti, objavljati (v):
    scrivere su una rivista objaviti v reviji

    4. zapisati, trditi (v svojih delih):
    Machiavelli scrive che... Machiavelli piše, da...

    5. knjižno zapisati, vtisniti:
    scrivere qcs. nel cuore kaj zapisati v srce
    scrivere una bella pagina nella storia zapisati se z zlatimi črkami v zgodovino
  • scuffia f pog.

    1. pren. zaljubljenost, zatrapanost, zatreskanost:
    prendersi una scuffia per qcn. zaljubiti se v koga

    2. pijanost:
    prendere una scuffia napiti se ga, nažgati se ga

    3. navt.
    fare scuffia prevrniti se (čoln)
  • scuōla

    A) f

    1. šola:
    scuola materna otroški vrtec
    scuola elementare osnovna šola
    scuola media nižja srednja šola
    scuola dell'obbligo obvezna šola, osemletka
    scuola secondaria inferiore, superiore nižja, višja srednja šola
    scuola privata, pubblica zasebna, javna šola
    scuola mista mešana šola (za učence obeh spolov)
    scuola serale večerna šola

    2. šolstvo

    3. ekst.
    scuola di danza plesna šola
    scuola guida (autoscuola) avtošola
    scuola di taglio tečaj za krojenje in šivanje
    compagno di scuola sošolec
    oggi non c'è scuola danes ni šole, ni pouka
    andare a scuola, frequentare la scuola hoditi v šolo, obiskovati šolo
    fare, tenere scuola učiti, poučevati
    marinare la scuola špricati šolo

    4. šola (poslopje)

    5. šola (učitelji, učenci)

    6. pren. pouk:
    questo ti serva di scuola to naj ti bo v pouk

    7. šola (smer, gibanje):
    la scuola hegeliana filoz. heglovska šola
    la scuola salernitana med. salernska šola
    la scuola senese umet. sienska šola
    la scuola siciliana lit. sicilijanska šola
    l'opera sa di scuola slabš. delo je neizvirno

    B) agg. invar. šolski:
    aereo scuola šolsko letalo
    nave scuola šolska ladja
  • scure f

    1. sekira:
    colpo di scure pren. odločen rez
    darsi la scure sui piedi pren. delati sebi v škodo, pljuvati v lastno skledo
    tagliato con la scure pren. grobo narejen, izdelan

    2. pren. sankcija
  • se1

    A) cong.

    1. če, ko:
    se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
    se Dio vuole končno
    se non altro vsaj
    se mai če, v kolikor
    se poi če, če pa

    2.
    se non razen, razen da, kot da:
    non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš

    3. ker (pač):
    se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti

    4.
    se anche, anche se čeprav, četudi:
    anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti

    5. kot:
    parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar

    6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
    non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem

    B) m invar.

    1. če; pogoj:
    tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj

    2. če; dvom, negotovost:
    è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen)
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • secca f

    1. plitvina

    2. pren. težava, potreba, nevarnost:
    essere in secca biti v težavah
    lasciare qcn. sulle secche koga pustiti na cedilu

    3. suhota, suša
  • secco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. suh, presušen; ekst. trd:
    terra secca suha zemlja
    pane secco suh kruh

    2. suh, mršav:
    essere secco come uno stecco biti suh kot prekla

    3. pren. neprijazen, nevljuden:
    maniere secche neprijazne manire

    4. pren. kratek, nenaden, čist:
    accidente, colpo secco kap
    fare secco qcn. koga na mestu ubiti
    restarci secco na mestu umreti

    5. suh (vino)

    6. ekon.
    cedolare secca davek na kupon (vrednostnega papirja)

    B) m

    1. suho, suho mesto:
    tirare in secco una barca čoln potegniti na suho, na kopno
    lasciare in secco qcn. pren. pog. pustiti koga na cedilu
    rimanere in secco pren. pog. ostati sam v kaši; ekst. ostati suh, brez ficka

    2. suša

    3.
    a secco na suho, suh
    lavatura a secco kemično čiščenje
    muro a secco gradb. suhi zid
    pittura a secco umet. seko tehnika
  • sēcolo m

    1. stoletje:
    ai primi del secolo na začetku stoletja
    è un secolo che ti aspetto čakam te že celo večnost

    2. stoletje; doba:
    il secolo delle grandi scoperte stoletje velikih odkritij
    il secolo delle grandi invenzioni stoletje velikih izumov

    3. današnji čas, stoletje:
    avvenimento del secolo dogodek stoletja
    figlio del secolo otrok svojega časa
    il male del secolo bolezen današnjega časa
    roba dell'altro secolo zastarelo
    uomo del secolo scorso mož zastarelih pogledov

    4.
    secoli čas:
    nel buio, nella notte dei secoli v davnih časih
    per tutti i secoli dei secoli na veke vekov

    5. tuzemno življenje

    6. posvetno življenje; mondenost:
    lasciare il secolo pomenišiti se
    al secolo alias, po domače (pri redovniških imenih, psevdonimih)
    suor Teresa, al secolo Maria Rossi sestra Terezija, po domače Maria Rossi
  • secondare1 v. tr. (pres. secondo)

    1. ustreči; ugoditi; podpirati, podpreti:
    secondare qcn. in qcs. komu ustreči v čem

    2. knjižno slediti
  • secondo1

    A) agg.

    1. drugi:
    il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
    Federico II Friderik II.
    secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
    seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
    secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
    seconda elementare drugi razred osnovne šole
    ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
    figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
    in secondo luogo drugič
    minuto secondo sekunda
    innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
    passare a seconde nozze drugič se poročiti

    2. ekst. drug, drugačen:
    è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
    seconda casa vikend, počitniška hiša
    avere un secondo fine imeti skrivno namero

    3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
    albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
    di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
    notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
    oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
    fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
    non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
    passare in seconda linea postajati nepomemben

    4. knjižno ugoden

    B) m

    1. drugi, drugo

    2. kulin. druga, glavna jed

    3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
    in un secondo pren. v hipu, takoj

    4. sekundant

    5. navt. drugi oficir
  • séči (séžem) | ségati (-am) perf., imperf.

    1. stendere, allungare la mano; prendere; mettere mano (a):
    segel je na polico in vzel knjigo allungò la mano verso lo scaffale e prese un libro
    seči po klobuku prendere il cappello
    seči si v lase passarsi la mano nei capelli

    2. (zajemati določeno časovno obdobje) rimontare, risalire, rifarsi (a); inquadrare:
    v pripovedovanju sega daleč nazaj v preteklost il racconto si rifà al lontano passato, nel racconto l'autore risale al lontano passato
    v zadnjem romanu je pisatelj segal v sodobni svet nell'ultimo romanzo lo scrittore inquadra aspetti del mondo contemporaneo

    3. arrivare, giungere (a); raggiungere:
    voda je segla do hiš l'acqua giunse al livello delle case
    m hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine i monti raggiungono i mille metri (di altitudine)
    kakor daleč seže oko fin dove giunge la vista, a portata d'occhio, fin dove arriva l'occhio

    4. pren.
    spet seči po cigaretah riprendere a fumare
    seči po knjigi leggere
    seči po palici picchiare, bastonare
    seči po steklenici essere un ubriacone

    5. (uporabiti, uporabljati) impiegare, usare, ricorrere a:
    v obrambi je segel po orožju per difendersi ricorse alle armi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove besede so mu segle v srce le sue parole lo commossero
    roka pravice sem ne seže la giustizia fin qui non arriva
    seči stvari do dna giungere al nucleo del problema
    ne seči komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
    seči komu v besedo interrompere qcn., interloquire nel discorso di qcn.
    seči globoko v žep pagare caro
    seči po najvišji lovoriki conquistare la palma della vittoria, giungere agli allori
    pren. seči si v roke rappacificarsi, accordarsi
    PREGOVORI:
    dober glas seže v deveto vas fama vola e nave cammina
  • sédati (-am) | sésti (sédem) imperf., perf.

    1. sedersi, mettersi a sedere, mettersi seduti; posarsi:
    ptice sedajo na drevo gli uccelli si posano sull'albero

    2. mettersi:
    sesti h klavirju mettersi al pianoforte
    sesti za volan mettersi al volante, guidare l'auto

    3. teh. (trdno se prilegati) accoppiarsi, inserirsi, ingranare;
    vijak mora sesti la vite deve inserirsi bene
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sesti na limanice lasciarsi abbindolare
    sesti na svoje mesto tornare al proprio posto, regolarsi
    sesti na posestvo, zemljo impadronirsi del podere, della terra
    sesti na prestol sedere sul trono
    sesti komu na tilnik, za vrat dominare su qcn., fare violenza a qcn.
    sesti v spomin restare impresso nella memoria
    pren. sesti na mehko stare in un letto di rose
    sesti za konferenčno mizo mettersi al tavolo delle trattative
  • sēde f

    1. relig. stolica, sedež:
    Santa Sede Sveta stolica
    sede episcopale, patriarcale škofovski, patriarhovski sedež

    2. bivališče:
    avere sede in un luogo prebivati v nekem kraju

    3. sedež (javnega urada, podjetja):
    Perugia è la sede di un'università per stranieri Perugia je sedež univerze za tujce
    Cannes è la sede di un festival cinematografico v Cannesu je sedež filmskega festivala

    4.
    sede dell'accento jezik naglasni zlog
    sede stradale (carreggiata) avto vozišče
    sede di valvola strojn. sedež ventila

    5.
    in sede di na, pri, ob:
    in sede di esami šol. na izpitih
    in sede di liquidazione ob likvidaciji (podjetja)
    in sede privata pren. zasebno, privatno
    in sede legislativa v zakonodajni razpravi, branju
  • sedemnájsti (-a -o) numer. diciassettesimo; diciassette:
    v sedemnajstem letu je a diciassette anni, all'età di diciassette anni
    predavanje je ob sedemnajstih la conferenza è alle 17
    hist., voj. 17. pešpolk 17o reggimento di fanteria (in cui servivano soldati sloveni)
    sedemnajsto stoletje il secolo 17o, il seicento
  • sedemnajstléten (-tna -o) adj. diciassettenne, di diciassette anni, che ha diciassette anni:
    proti koncu vojne so rekrutirali sedemnajstletne fante in še mlajše verso la fine della guerra arruolavano diciassettenni e ragazzi anche più giovani
    po sedemnajstletnem bivanju v tujini se mu je stožilo po domačem kraju dopo un soggiorno di diciassette anni all'estero, fu preso da una forte nostalgia del proprio paese
  • sedere*

    A) v. intr. (pres. siēdo)

    1. sedeti:
    posto a sedere sedišče, sedež
    dare, offrire da sedere a qcn. komu ponuditi stol, sedež
    mettere, porre qcn. a sedere pren. koga odstaviti
    mettersi a sedere, mettersi seduto sesti
    non stare mai a sedere pren. biti v stalnem gibanju, stalno kaj početi
    trovare da sedere najti prostor za sedenje

    2. sedeti; zasedati:
    sedere in adunanza zasedati na zboru
    sedere in cattedra učiti; ekst. modrijaniti
    sedere sulla cattedra di San Pietro papeževati
    sedere in confessionale sedeti v spovednici
    sedere giudice soditi
    sedere in trono prestolovati, kraljevati, vladati

    B) ➞ sedersi v. rifl. (pres. mi siedo) sesti, usesti se

    C) m zadnjica, rit:
    prendere qcn. a calci nel sedere pren. koga obrcati; s kom grdo ravnati, biti nehvaležen do koga
  • sedéti (-ím) imperf.

    1. sedere, stare seduti:
    sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču, na tleh sedere sulla panca, sulla sedia, sulla poltrona, per terra
    mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti sedere tranquilli, immobili, comodi, ritti
    sedeti molče, zamišljeno sedere in silenzio, assorti in pensieri
    sedeti s prekrižanimi nogami, okobal sedere con le gambe incrociate, a cavalcioni
    sedeti kot kup nesreče sedere, essere mogi mogi
    ptič sedi na veji l'uccello si è posato su un ramo
    koklja sedi na jajcih la gallina cova

    2. essere, sedere, stare; fare; lavorare:
    sedeti pri zajtrku fare colazione
    sedeti pri frizerju essere dal parrucchiere
    sedeti v odboru fare parte di un comitato
    rel. sedeti v spovednici confessare

    3. pren. stare, essere in prigione, in gattabuia

    4. žarg. posare:
    sedeti za portret posare per un ritratto

    5. (trdno se prilegati) stare bene:
    klobuk je prevelik in mu ne sedi il cappello è troppo grande e gli balla in testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sedeti na zatožni klopi sedere sul banco degli imputati
    pren. sedeti na lovorikah riposare sugli allori
    pren. ne sedeti na milijonih non aver soldi da buttar via
    pren. sedeti na prestolu regnare, sedere in trono
    pren. sedeti na sodu smodnika sedere su una polveriera
    pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
    pren. sedeti komu na vratu, za vratom avere il dominio su qcn.
    pren. sedeti na ušesih non ascoltare
    pren. sedeti trdno v sedlu stare bene in sella
    pren. sedeti križemrok starsene con le mani in panciolle
    sedeti po turško sedere alla turca
    sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici stare sulle spine
    pren. žagati si vejo, na kateri sediš scavarsi la fossa con le proprie mani
  • sédež (-a) m

    1. sedia, sedile, seggio; posto a sedere;
    oblazinjen sedež sedia imbottita
    avtomobilski sedež sedile (dell'automobile)
    pomožni, priklopni sedež sedia ribaltabile
    odstopiti sedež starejšemu cedere il posto a una persona anziana
    otroški sedež (v avtu ali na kolesu) seggiolino (per bimbi, da bici)

    2. sede, seggio:
    sedež podjetja la sede dell'impresa
    škofovski sedež sede, seggio episcopale
    sedež patriarha, patriarhata sede, seggio patriarcale

    3. (mandat) seggio (parlamentare); carica:
    sedež v parlamentu seggio parlamentare
    ministrski sedež carica ministeriale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. katapultni sedež sedile eiettabile
    rel. apostolski sedež soglio pontificale
    Sveti sedež Santa Sede
    teh. sedež ventila sede della valvola
    rel. korski sedež stallo del coro
    igre sedež loterije ruota