scorribanda f
1. voj. pohod, vdor, vpad
2. skok, kratek izlet:
una scorribanda in città skok v mesto
3. pren. ekskurz
Zadetki iskanja
- scrivere* v. tr. (pres. scrivo)
1. pisati
2. zapisati; zabeležiti; sestaviti, sestavljati:
scrivere sotto dettatura pisati po nareku
scrivere il testamento sestaviti oporoko
3. pisati, objaviti, objavljati (v):
scrivere su una rivista objaviti v reviji
4. zapisati, trditi (v svojih delih):
Machiavelli scrive che... Machiavelli piše, da...
5. knjižno zapisati, vtisniti:
scrivere qcs. nel cuore kaj zapisati v srce
scrivere una bella pagina nella storia zapisati se z zlatimi črkami v zgodovino - scuffia f pog.
1. pren. zaljubljenost, zatrapanost, zatreskanost:
prendersi una scuffia per qcn. zaljubiti se v koga
2. pijanost:
prendere una scuffia napiti se ga, nažgati se ga
3. navt.
fare scuffia prevrniti se (čoln) - scuōla
A) f
1. šola:
scuola materna otroški vrtec
scuola elementare osnovna šola
scuola media nižja srednja šola
scuola dell'obbligo obvezna šola, osemletka
scuola secondaria inferiore, superiore nižja, višja srednja šola
scuola privata, pubblica zasebna, javna šola
scuola mista mešana šola (za učence obeh spolov)
scuola serale večerna šola
2. šolstvo
3. ekst.
scuola di danza plesna šola
scuola guida (autoscuola) avtošola
scuola di taglio tečaj za krojenje in šivanje
compagno di scuola sošolec
oggi non c'è scuola danes ni šole, ni pouka
andare a scuola, frequentare la scuola hoditi v šolo, obiskovati šolo
fare, tenere scuola učiti, poučevati
marinare la scuola špricati šolo
4. šola (poslopje)
5. šola (učitelji, učenci)
6. pren. pouk:
questo ti serva di scuola to naj ti bo v pouk
7. šola (smer, gibanje):
la scuola hegeliana filoz. heglovska šola
la scuola salernitana med. salernska šola
la scuola senese umet. sienska šola
la scuola siciliana lit. sicilijanska šola
l'opera sa di scuola slabš. delo je neizvirno
B) agg. invar. šolski:
aereo scuola šolsko letalo
nave scuola šolska ladja - scure f
1. sekira:
colpo di scure pren. odločen rez
darsi la scure sui piedi pren. delati sebi v škodo, pljuvati v lastno skledo
tagliato con la scure pren. grobo narejen, izdelan
2. pren. sankcija - se1
A) cong.
1. če, ko:
se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
se Dio vuole končno
se non altro vsaj
se mai če, v kolikor
se poi če, če pa
2.
se non razen, razen da, kot da:
non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš
3. ker (pač):
se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti
4.
se anche, anche se čeprav, četudi:
anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti
5. kot:
parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar
6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem
B) m invar.
1. če; pogoj:
tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj
2. če; dvom, negotovost:
è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen) - se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.
I.
1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra
2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé
3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé
4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso
II. se (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi
2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive
3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene
4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno
5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
III. si (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo
2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare - secca f
1. plitvina
2. pren. težava, potreba, nevarnost:
essere in secca biti v težavah
lasciare qcn. sulle secche koga pustiti na cedilu
3. suhota, suša - secco
A) agg. (m pl. -chi)
1. suh, presušen; ekst. trd:
terra secca suha zemlja
pane secco suh kruh
2. suh, mršav:
essere secco come uno stecco biti suh kot prekla
3. pren. neprijazen, nevljuden:
maniere secche neprijazne manire
4. pren. kratek, nenaden, čist:
accidente, colpo secco kap
fare secco qcn. koga na mestu ubiti
restarci secco na mestu umreti
5. suh (vino)
6. ekon.
cedolare secca davek na kupon (vrednostnega papirja)
B) m
1. suho, suho mesto:
tirare in secco una barca čoln potegniti na suho, na kopno
lasciare in secco qcn. pren. pog. pustiti koga na cedilu
rimanere in secco pren. pog. ostati sam v kaši; ekst. ostati suh, brez ficka
2. suša
3.
a secco na suho, suh
lavatura a secco kemično čiščenje
muro a secco gradb. suhi zid
pittura a secco umet. seko tehnika - sēcolo m
1. stoletje:
ai primi del secolo na začetku stoletja
è un secolo che ti aspetto čakam te že celo večnost
2. stoletje; doba:
il secolo delle grandi scoperte stoletje velikih odkritij
il secolo delle grandi invenzioni stoletje velikih izumov
3. današnji čas, stoletje:
avvenimento del secolo dogodek stoletja
figlio del secolo otrok svojega časa
il male del secolo bolezen današnjega časa
roba dell'altro secolo zastarelo
uomo del secolo scorso mož zastarelih pogledov
4.
secoli čas:
nel buio, nella notte dei secoli v davnih časih
per tutti i secoli dei secoli na veke vekov
5. tuzemno življenje
6. posvetno življenje; mondenost:
lasciare il secolo pomenišiti se
al secolo alias, po domače (pri redovniških imenih, psevdonimih)
suor Teresa, al secolo Maria Rossi sestra Terezija, po domače Maria Rossi - secondare1 v. tr. (pres. secondo)
1. ustreči; ugoditi; podpirati, podpreti:
secondare qcn. in qcs. komu ustreči v čem
2. knjižno slediti - secondo1
A) agg.
1. drugi:
il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
Federico II Friderik II.
secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
seconda elementare drugi razred osnovne šole
ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
in secondo luogo drugič
minuto secondo sekunda
innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
passare a seconde nozze drugič se poročiti
2. ekst. drug, drugačen:
è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
seconda casa vikend, počitniška hiša
avere un secondo fine imeti skrivno namero
3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
passare in seconda linea postajati nepomemben
4. knjižno ugoden
B) m
1. drugi, drugo
2. kulin. druga, glavna jed
3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
in un secondo pren. v hipu, takoj
4. sekundant
5. navt. drugi oficir - séči (séžem) | ségati (-am) perf., imperf.
1. stendere, allungare la mano; prendere; mettere mano (a):
segel je na polico in vzel knjigo allungò la mano verso lo scaffale e prese un libro
seči po klobuku prendere il cappello
seči si v lase passarsi la mano nei capelli
2. (zajemati določeno časovno obdobje) rimontare, risalire, rifarsi (a); inquadrare:
v pripovedovanju sega daleč nazaj v preteklost il racconto si rifà al lontano passato, nel racconto l'autore risale al lontano passato
v zadnjem romanu je pisatelj segal v sodobni svet nell'ultimo romanzo lo scrittore inquadra aspetti del mondo contemporaneo
3. arrivare, giungere (a); raggiungere:
voda je segla do hiš l'acqua giunse al livello delle case
m hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine i monti raggiungono i mille metri (di altitudine)
kakor daleč seže oko fin dove giunge la vista, a portata d'occhio, fin dove arriva l'occhio
4. pren.
spet seči po cigaretah riprendere a fumare
seči po knjigi leggere
seči po palici picchiare, bastonare
seči po steklenici essere un ubriacone
5. (uporabiti, uporabljati) impiegare, usare, ricorrere a:
v obrambi je segel po orožju per difendersi ricorse alle armi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove besede so mu segle v srce le sue parole lo commossero
roka pravice sem ne seže la giustizia fin qui non arriva
seči stvari do dna giungere al nucleo del problema
ne seči komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
seči komu v besedo interrompere qcn., interloquire nel discorso di qcn.
seči globoko v žep pagare caro
seči po najvišji lovoriki conquistare la palma della vittoria, giungere agli allori
pren. seči si v roke rappacificarsi, accordarsi
PREGOVORI:
dober glas seže v deveto vas fama vola e nave cammina - sédati (-am) | sésti (sédem) imperf., perf.
1. sedersi, mettersi a sedere, mettersi seduti; posarsi:
ptice sedajo na drevo gli uccelli si posano sull'albero
2. mettersi:
sesti h klavirju mettersi al pianoforte
sesti za volan mettersi al volante, guidare l'auto
3. teh. (trdno se prilegati) accoppiarsi, inserirsi, ingranare;
vijak mora sesti la vite deve inserirsi bene
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sesti na limanice lasciarsi abbindolare
sesti na svoje mesto tornare al proprio posto, regolarsi
sesti na posestvo, zemljo impadronirsi del podere, della terra
sesti na prestol sedere sul trono
sesti komu na tilnik, za vrat dominare su qcn., fare violenza a qcn.
sesti v spomin restare impresso nella memoria
pren. sesti na mehko stare in un letto di rose
sesti za konferenčno mizo mettersi al tavolo delle trattative - sēde f
1. relig. stolica, sedež:
Santa Sede Sveta stolica
sede episcopale, patriarcale škofovski, patriarhovski sedež
2. bivališče:
avere sede in un luogo prebivati v nekem kraju
3. sedež (javnega urada, podjetja):
Perugia è la sede di un'università per stranieri Perugia je sedež univerze za tujce
Cannes è la sede di un festival cinematografico v Cannesu je sedež filmskega festivala
4.
sede dell'accento jezik naglasni zlog
sede stradale (carreggiata) avto vozišče
sede di valvola strojn. sedež ventila
5.
in sede di na, pri, ob:
in sede di esami šol. na izpitih
in sede di liquidazione ob likvidaciji (podjetja)
in sede privata pren. zasebno, privatno
in sede legislativa v zakonodajni razpravi, branju - sedemnájsti (-a -o) numer. diciassettesimo; diciassette:
v sedemnajstem letu je a diciassette anni, all'età di diciassette anni
predavanje je ob sedemnajstih la conferenza è alle 17
hist., voj. 17. pešpolk 17o reggimento di fanteria (in cui servivano soldati sloveni)
sedemnajsto stoletje il secolo 17o, il seicento - sedemnajstléten (-tna -o) adj. diciassettenne, di diciassette anni, che ha diciassette anni:
proti koncu vojne so rekrutirali sedemnajstletne fante in še mlajše verso la fine della guerra arruolavano diciassettenni e ragazzi anche più giovani
po sedemnajstletnem bivanju v tujini se mu je stožilo po domačem kraju dopo un soggiorno di diciassette anni all'estero, fu preso da una forte nostalgia del proprio paese - sedere*
A) v. intr. (pres. siēdo)
1. sedeti:
posto a sedere sedišče, sedež
dare, offrire da sedere a qcn. komu ponuditi stol, sedež
mettere, porre qcn. a sedere pren. koga odstaviti
mettersi a sedere, mettersi seduto sesti
non stare mai a sedere pren. biti v stalnem gibanju, stalno kaj početi
trovare da sedere najti prostor za sedenje
2. sedeti; zasedati:
sedere in adunanza zasedati na zboru
sedere in cattedra učiti; ekst. modrijaniti
sedere sulla cattedra di San Pietro papeževati
sedere in confessionale sedeti v spovednici
sedere giudice soditi
sedere in trono prestolovati, kraljevati, vladati
B) ➞ sedersi v. rifl. (pres. mi siedo) sesti, usesti se
C) m zadnjica, rit:
prendere qcn. a calci nel sedere pren. koga obrcati; s kom grdo ravnati, biti nehvaležen do koga - sedéti (-ím) imperf.
1. sedere, stare seduti:
sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču, na tleh sedere sulla panca, sulla sedia, sulla poltrona, per terra
mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti sedere tranquilli, immobili, comodi, ritti
sedeti molče, zamišljeno sedere in silenzio, assorti in pensieri
sedeti s prekrižanimi nogami, okobal sedere con le gambe incrociate, a cavalcioni
sedeti kot kup nesreče sedere, essere mogi mogi
ptič sedi na veji l'uccello si è posato su un ramo
koklja sedi na jajcih la gallina cova
2. essere, sedere, stare; fare; lavorare:
sedeti pri zajtrku fare colazione
sedeti pri frizerju essere dal parrucchiere
sedeti v odboru fare parte di un comitato
rel. sedeti v spovednici confessare
3. pren. stare, essere in prigione, in gattabuia
4. žarg. posare:
sedeti za portret posare per un ritratto
5. (trdno se prilegati) stare bene:
klobuk je prevelik in mu ne sedi il cappello è troppo grande e gli balla in testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sedeti na zatožni klopi sedere sul banco degli imputati
pren. sedeti na lovorikah riposare sugli allori
pren. ne sedeti na milijonih non aver soldi da buttar via
pren. sedeti na prestolu regnare, sedere in trono
pren. sedeti na sodu smodnika sedere su una polveriera
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
pren. sedeti komu na vratu, za vratom avere il dominio su qcn.
pren. sedeti na ušesih non ascoltare
pren. sedeti trdno v sedlu stare bene in sella
pren. sedeti križemrok starsene con le mani in panciolle
sedeti po turško sedere alla turca
sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici stare sulle spine
pren. žagati si vejo, na kateri sediš scavarsi la fossa con le proprie mani - sédež (-a) m
1. sedia, sedile, seggio; posto a sedere;
oblazinjen sedež sedia imbottita
avtomobilski sedež sedile (dell'automobile)
pomožni, priklopni sedež sedia ribaltabile
odstopiti sedež starejšemu cedere il posto a una persona anziana
otroški sedež (v avtu ali na kolesu) seggiolino (per bimbi, da bici)
2. sede, seggio:
sedež podjetja la sede dell'impresa
škofovski sedež sede, seggio episcopale
sedež patriarha, patriarhata sede, seggio patriarcale
3. (mandat) seggio (parlamentare); carica:
sedež v parlamentu seggio parlamentare
ministrski sedež carica ministeriale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. katapultni sedež sedile eiettabile
rel. apostolski sedež soglio pontificale
Sveti sedež Santa Sede
teh. sedež ventila sede della valvola
rel. korski sedež stallo del coro
igre sedež loterije ruota