pari1
A) agg.
1. enak; enakovreden; podoben:
avere pari diritti e doveri imeti enake pravice in dolžnosti
essere pari di, in biti enak po
di pari passo pren. istočasno
2. raven, zravnan:
superficie pari ravna površina
a piè pari sonožno; pren. popolnoma
3. igre enak, izenačen:
la partita è pari igra je izenačena
essere pari biti si bot
far pari e patta odigrati neodločeno
conti pari poravnani računi
4. pren.
essere pari a biti kos čemu
5. mat. paren, sod
6.
alla pari (au-pair):
lavorare alla pari delati za hrano in stanovanje
B) avv. enako:
pari pari dobesedno; pog. takoj
il compito è copiato pari pari naloga je prepisana dobesedno
C) m, f vrstnik, vrstnica:
un nostro pari naš vrstnik
trattare da pari a pari ravnati kot enak z enakim
da par suo kot se mu spodobi
senza pari brez primere
Č) m enakost:
essere in pari biti enak, izravnan
rendere pari a pari vrniti milo za drago
a un pari enako, istočasno
del pari prav tako
al pari di kakor, kot
in pari na istem nivoju:
mettersi in pari coi programmi pren. uskladiti programe
Zadetki iskanja
- paritéta (-e) f
1. ekon. parità, parità aurea:
valutna pariteta parità del cambio delle valute
2. (sorazmerje; enakost) parità - parlamènt (-ênta) m parlamento; assemblea, Camere:
razpustiti, sklicati parlament sciogliere le Camere, convocare il parlamento
člani parlamenta membri del parlamento, parlamentari
debate v parlamentu dibattiti parlamentari - parlare
A) v. tr. (pres. parlo)
1. govoriti:
parlare piano govoriti počasi
parlare forte govoriti glasno
parlare a voce bassa govoriti potiho
parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
generalmente parlando na splošno
2. spregovoriti; priznavati:
l'accusato ha parlato obtoženec je priznal
3.
parlare a, con govoriti komu, s kom:
parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči
4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
parlare a favore di govoriti komu v prid
parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava
5. govoriti, razpravljati:
parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi
6. govoriti, prikazati:
l'articolo parla di članek govori o
7. pren.
parlare a gesti govoriti s kretnjami
i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti
B) v. tr. govoriti (jezik):
parlare più lingue govoriti več jezikov
parlare francese govoriti francosko
parla un inglese perfetto odlično govori angleško
parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo
C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)
1. govoriti (s kom)
2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih
3. pog. ljubimkati
Č) m govor, govorjenje - partecipe agg. deležen:
essere partecipe del dolore di qcn. sočustvovati s kom, deliti žalost s kom - parto2 m Part:
freccia del parto zbadljivka, žaljiva pripomba - passaggio m (pl. -gi)
1. prehod, prehajanje; mimohod; promet:
il passaggio del corteo mimohod sprevoda
un intenso passaggio di automobili živahen avtomobilski promet
il passaggio dell'uomo sulla terra pren. človeško življenje
2.
di passaggio agg., avv.
cliente di passaggio prehodni gost
vedere una città di passaggio ogledati si mesto mimogrede, bežno
3. prehod; ožina:
passaggio pedonale prehod za pešce
passaggio a livello železn. železniški prehod
4. avto (zastonjska) vožnja:
dare, offrire un passaggio (a) peljati koga (z avtom pasaža)
5. pren. prehod, prehajanje; sprememba, spreminjanje
6. lit. pasaža, odlomek
7. glasba pasaža
8. šport podaja, predložek
9. alpin. pasaža - passare
A) v. intr. (pres. passo)
1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
non passa anima viva pog. ni žive duše
passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)
2. pren. iti, teči:
per la valle passa un fiume po dolini teče reka
3. iti, skočiti (do); krožiti:
passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim
4. pren. biti med, obstajati:
tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika
5. iti skozi:
passare per la porta iti skozi vrata
passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti
6. pren.
passare al nemico prebegniti k sovražniku
passare di mano in mano iti iz rok v roke
passare di bocca in bocca iti od ust do ust
7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
passare a miglior vita evfemistično umreti
passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu
8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
passare di moda ne biti več moderen
9. izdelati (razred), biti povišan:
passare in quinta šol. izdelati četrti razred
passare agli esami pog. položiti izpit
passare capitano biti povišan v kapetana
10. pren. biti sprejet, izglasovan:
la legge è passata zakon je bil sprejet
11. biti dopuščen:
per questa volta passi! tokrat naj bo!
12. pren. veljati:
passa per un genio velja za genija
13. iti; miniti, minevati; končati se:
le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
gli passerà pog. ga bo že minilo
canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!
B) v. tr.
1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
passare il fiume a guado prebresti reko
passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon
2. pregledati, prelistati:
passare per le armi pren. ustreliti
3.
mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
passare le acque iti v zdravilišče
passare da parte a parte prebosti
4. gosp. stiskati, tlačiti:
passare le patate tlačiti (skuhani) krompir
5. pobrisati, pobarvati:
passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene
6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
passare agli atti dati v arhiv
passare ai voti pren. dati na glasovanje
passare in bella copia pren. na čisto prepisati
passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem
7. izplačevati, nakazati; dajati:
gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan
8. sporočiti, sporočati:
passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)
9. prehitevati, prekoračiti:
passare qcn. in altezza biti višji od koga
passare la cinquantina biti čez petdeset let star
passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero
10.
passare gli esami položiti izpite
passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
passarla liscia dobro jo odnesti
11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti
12. živeti, preživljati, prebiti:
passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?
C) m potek:
col passare del tempo sčasoma - passione f
1. trpljenje, muka; relig. pasijon:
passione secondo San Giovanni Janezov pasijon
le passioni dei santi relig. življenje mučencev
2. duševna muka:
sentire, provare passione per qcn. čutiti usmiljenje do koga
3. strast:
frenare le proprie passioni krotiti (svoje) strasti
agire nell'impulso della passione kaj storiti v navalu strasti
4. strastna ljubezen; ljubezen, ljubljena oseba
5. ekst. strast (volja do neke dejavnosti):
la passione del gioco igralska strast
con passione predano, zavzeto
per passione iz gole zabave, nesebično
6. pristranskost:
per passione pristransko
senza passione nepristransko
7. pasijon
8. lit. pasijon, misterij - pastír (-ja) m
1. pastore, guardiano, mandriano:
kravji pastir guardiano di mucche, vaccaio, bovaro
ovčji pastir guardiano di pecore, pecoraio
svinjski pastir guardiano di porci, porcaio
agr. električni pastir barriera, recinzione elettrica
pren. kakor ovce brez pastirja come pecore prive del pastore, sbandati, confusi
rel. Dobri pastir il Buon Pastore
2. zool.
kačji pastir libellula (Libellula depressa)
3. rel.
dušni pastir pastore (di anime), sacerdote, parroco - patina f
1. patina
patina del tempo pren. nadih starosti, častitljivosti
2.
patina linguale med. obložen jezik - patito
A) agg. trpeč, zdelan:
faccia patita shujšan, izmozgan obraz
B) m (f -ta) navdušenec, navdušenka; navijač:
i patiti del rock navdušenci za rock - pavone m (f -na, -nessa)
1. zool. pav (Pavo cristatus):
fare il pavone pren. košatiti se, šopiriti se
farsi bello con le penne del pavone pren. šopiriti se s tujim perjem
2. pren. bahač - péč1 (-í) f
1. (za ogrevanje) stufa; (za peko) forno:
peč na premog, plin, drva, nafto stufa a carbone, a gas, a legna, a nafta
zakuriti peč accendere la stufa
lončena, železna peč stufa di maiolica, di ghisa
krušna peč forno del pane
metal., obrt., gastr. električna peč forno elettrico; stufa elettrica (di riscaldamento)
2. forno, fornace:
cementna peč forno cementizio
lončarska peč fornace, forno da vasaio
pekovska peč forno da panificio
pren. pri sosedovih se je peč podrla i vicini hanno avuto un bambino
metal. jeklarska peč forno Martin Siemens
komorna peč idrogenatore
metal. plamenska peč forno a riverbero
metal. talilna peč forno fusorio
sušilna peč forno di essicazione
upepeljevalna peč forno crematorio
metal. visoka peč altoforno - pedál (-a) m
1. teh. pedale:
pritiskati na pedal premere il pedale
pedal za plin acceleratore, pedale dell'acceleratore
zavorni pedal, pedal za zavoro pedale del freno
poganjati, vrteti pedale pedalare
pritisniti na pedal za plin premere sull'acceleratore
2. muz. pedale:
pedal klavirja, orgel pedale del pianoforte, dell'organo - pedale m
1. pedal:
sport del pedale kolesarstvo
2. glasba pedal; pedalni ton
3. kneftra, čevljarski jermen
4. deblo (spodnji del) - pēggio
A) avv.
1. slabše; manj zadovoljivo; manj primerno:
andare di male in peggio stalno se slabšati
cambiare in peggio poslabšati se
peggio di così non potrebbe essere, peggio di così si crepa! slabše ne bi moglo biti
2. slabše, manj jasno, manj razločno
3. manj
B) agg. invar.
1. slabši; najslabši (z glagoli essere, parere ipd.):
lei è mille volte peggio del marito ona je tisočkrat slabša od moža
è la peggio cosa che tu possa fare to je najslabše, kar lahko storiš
2. manj primeren, manj ugoden:
peggio che mai slabše kot kadar koli
peggio per me, per te, per lui tem slabše zame, zate, zanj
fare di peggio storiti, napraviti kaj slabšega
C) m invar. najslabše; najhujše; najmanj ugodno; zelo slabo:
le cose vanno per il peggio stvari gredo zelo slabo
Č) f invar. najslabše, najhujše:
alla meno peggio v najhujšem primeru; površno, za silo
avere la peggio podleči, biti premagan - pēlle f
1. koža; polt:
avere la pelle dura pren. imeti debelo kožo
avere la pelle d'oca imeti kurjo polt
a fior di pelle na površini, površinsko
avere i nervi a fior di pelle pren. biti skrajno napet
essere pelle e ossa biti sama kost in koža
fare la pelle lustra pren. rediti se
non essere più nella pelle pren. biti ves iz sebe (od veselja, nestrpnosti ipd.)
non voler essere nella pelle di qcn. pren. ne želeti biti v koži koga
2. ekst. lupina, koža:
levare la pelle olupiti
3. (živalska) koža; strojena koža, usnje:
borsa di pelle usnjena torba
scarpe di pelle lucida lakirani čevlji
pelle da tamburo pren. brezobzirnež, brezvestnež
4. skorja; vrhnja plast, površina:
la pelle del muro površina zidu
pelle di diavolo tekstil groba bombaževina
pelle di seta tekstil groba svilena tkanina
pelle d'uovo tekstil fini muslin
dare la prima pelle prvič pobeliti, pobarvati ipd.
in pelle pren. na površini
pelle pelle pren. površno
5. pren. življenje:
amici per la pelle neločljivi prijatelji, prijatelji z dušo in telesom
far la pelle (a) ubiti koga
giocare sulla pelle di qcn. igrati se z življenjem nekoga
lasciarci la pelle umreti
riportare la pelle a casa, salvare la pelle rešiti si kožo, življenje - pennina1 f
1. pomanjš. od ➞ penna peresce
2. bot.
pennina del paradiso balovina (Stipa pennata) - pêntlja (-e) f
1. fiocco; galano:
pentlja na klobuku il fiocco del cappello
2. avt. anello di raccordo
3. šol. ghirigoro, svolazzo
4. aer. volta