Franja

Zadetki iskanja

  • pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
    poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
    biti ob pamet perdere la testa
    imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
    pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
    biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
    ne priti (komu)
    niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
    soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
    zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
    spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
    biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
    učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
    govoriti na pamet parlare a braccio
    kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
    česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
    zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
    po moji pameti secondo me, a mio avviso
    imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
    zdrava pamet (comune) buon senso
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    PREGOVORI:
    pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza
  • pámeten (-tna -o)

    A) adj.

    1. giudizioso, di giudizio, assennato, sensato, ragionevole, saggio:
    pameten človek uomo di giudizio, di senno
    pametne besede parole sensate
    pametna politika politica saggia
    biti strašno pameten avere un gran cervello

    2. intelligente, perspicace

    3. calmo, posato

    4. ragionevole, adatto, adeguato, opportuno, conveniente:
    prodati za pametno ceno vendere a un prezzo ragionevole

    B) pámetni (-a -o) m, f, n
    povedati nekaj pametnih dire parole assennate
    PREGOVORI:
    pametnejši odneha il più saggio cede
    po nesreči zna biti vsak pameten del senno di poi son piene le fosse
  • pancia f (pl. -ce)

    1. pog. trebuh:
    ho male di pancia, alla pancia boli me trebuh
    a pancia all'aria ležeč vznak
    a pancia vuota tešč
    grattarsi la pancia pren. lenariti
    predica il digiuno a pancia piena pren. siti post pridiga
    salvare la pancia per i fichi pren. ne se izpostavljati, varovati se
    tenere la pancia per le risa pren. držati se za trebuh od smeha

    2. pren. trebuh (širši, izbočeni del), izboklina:
    il muro ha fatto pancia na zidu je izboklina, zid se je izbočil
    la pancia del fiasco trebuh steklenice
    PREGOVORI: pancia piena non crede a digiuno preg. sita vrana lačni ne verjame
  • pancōtto m kulin. popara:
    essere di pancotto pren. biti slabič
    ha del pancotto al posto del cervello pren. možgani se mu kisajo
  • panda m invar. zool. (panda minore) mačji medved, mali panda (Ailurus fulgens)
    panda gigante (orso del bambù) bambusni medved, orjaški panda (Ailuropoda melaunoleca)
  • pánda (-e) m zool.
    veliki panda panda gigante, orso del bambù (Ailuropoda melanoleuca)
  • pane1 m

    1. kruh:
    impastare il pane mesiti kruh
    cuocere il pane peči kruh
    pane fresco svež kruh
    pane stantio star kruh
    pane bianco bel kruh
    pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
    pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
    buono come il pane dober kot kruh
    essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
    il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
    lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
    guadagnarsi il pane služiti kruh
    mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
    non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
    perdere il pane biti ob delo
    rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
    stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi

    2. kulin.
    pan di Spagna kolač

    3. pren. duševna hrana:
    mangiare il pane pentito kesati se
    spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

    4. ekst.:
    un pane di burro štruca masla
    pani di metallo kovinske palice

    5. bot.
    albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
    pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
    pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
    pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum)
  • papagájček (-čka) m

    1. dem. od papagaj pappagalluccio

    2. zool. pl. papagájčki psittaciformi (sing. -e) (Psittaciformes);
    nakodran papagajček melopsittaco, parrocchetto canoro (Melopsittacus undulates)
    ovratniški papagajček parrocchetto del collare (Psittacula krameri)
  • pápež (-a) m

    1. rel. papa, pontefice; santo padre:
    pren. biti bolj papeški od papeža essere più papalino del papa
    če je to res, potem sem jaz papež; naj bom papež, če je to res assolutamente no, nient'affatto

    2. ekst. um. papa:
    papež simbolizma il papa del simbolismo
  • papíla (-e) f anat. (brbončica) papilla:
    lasna, okušalna, tipalna papila papilla del pelo, gustativa, della pelle
  • papiro m

    1. bot. (giunco del Nilo) egiptovski papirjevec (Cyperus papyrus)

    2. papirus, papiros; rokopis iz papirusa

    3. pren. list, listina, dokument
  • paradisea f zool. (uccello del paradiso) rajska ptica (Paradisea apoda)
  • paradiso m

    1. relig. nebesa

    2. raj, paradiž:
    paradiso terrestre zemeljski raj
    andare in paradiso umreti
    voler andare in paradiso in carrozza kaj pričakovati, zahtevati brez truda
    avere dei santi in paradiso pren. imeti vplivne prijatelje, zaščitnike
    paradisi artificiali umetni raji, stanja blaženosti (po uživanju mamil)
    paradiso fiscale pren. davčni raj
    sentirsi in paradiso počutiti se kot v raju, biti srečen

    3. zool.
    uccello del paradiso ➞ paradisea
  • paraffina f

    1. kem. parafin:
    olio di paraffina parafinsko olje
    la prova del guanto di paraffina parafinski preizkus (za ugotavljanje uporabe strelnega orožja)

    2. kem. alkan
  • paragone m

    1. primera, primerjava; primer:
    paragone calzante ustrezna primerjava
    termini del paragone elementa primerjave
    in paragone di, a paragone di v primeri s
    mettere, mettersi a paragone di, con primerjati (se) s, z
    non reggere al paragone ne vzdržati primerjave
    portare un paragone navesti primer

    2. kem.
    oro di fine paragone fino zlato
    pietra di paragone zlatarska oslica; pren. preizkusni kamen
    PREGOVORI: al paragone si conosce l'oro preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • paragvájski (-a -o) adj. geogr. paraguaiano:
    bot. paragvajska bodika mate, tè del Paraguay (Ilex paraguaiensis)
  • paralisi f

    1. med. paraliza, popolna ohromelost:
    paralisi agitante tresavica, Parkinsonova bolezen
    paralisi infantile otroška paraliza
    paralisi progressiva progresivna paraliza

    2. pren. paraliza, zastoj, ohromitev:
    la paralisi del commercio paraliza trgovinske dejavnosti
  • paralíza (-e) f

    1. med. paralisi:
    otroška paraliza paralisi infantile, poliomielite
    progresivna paraliza paralisi progressiva

    2. pren. paralisi:
    paraliza prometa paralisi del traffico
  • parato m

    1. zagrinjalo, zavesa:
    parato fiorito vzorčna zavesa
    parato del letto baldahin

    2. prevleka, tapeta:
    carta da parati tapeta
  • parere*

    A) v. intr. (pres. paio)

    1. zdeti se:
    per ben parere da bi se postavil
    mi pare mill'anni! komaj čakam
    non mi pare vero! ali sanjam ali je resnica?

    2. meniti, biti mnenja:
    che te ne pare? kaj praviš? kaj se ti zdi?

    3. pog. hoteti:
    faccio quel che mi pare delam, kar hočem

    B) v. intr. impers. zdeti se

    C) m mnenje:
    a mio parere po mojem
    essere del parere meniti, soditi
    mutar parere premisliti se