pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
biti ob pamet perdere la testa
imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
ne priti (komu)
niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
govoriti na pamet parlare a braccio
kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
po moji pameti secondo me, a mio avviso
imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
zdrava pamet (comune) buon senso
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
PREGOVORI:
pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza
Zadetki iskanja
- pámeten (-tna -o)
A) adj.
1. giudizioso, di giudizio, assennato, sensato, ragionevole, saggio:
pameten človek uomo di giudizio, di senno
pametne besede parole sensate
pametna politika politica saggia
biti strašno pameten avere un gran cervello
2. intelligente, perspicace
3. calmo, posato
4. ragionevole, adatto, adeguato, opportuno, conveniente:
prodati za pametno ceno vendere a un prezzo ragionevole
B) pámetni (-a -o) m, f, n
povedati nekaj pametnih dire parole assennate
PREGOVORI:
pametnejši odneha il più saggio cede
po nesreči zna biti vsak pameten del senno di poi son piene le fosse - pancia f (pl. -ce)
1. pog. trebuh:
ho male di pancia, alla pancia boli me trebuh
a pancia all'aria ležeč vznak
a pancia vuota tešč
grattarsi la pancia pren. lenariti
predica il digiuno a pancia piena pren. siti post pridiga
salvare la pancia per i fichi pren. ne se izpostavljati, varovati se
tenere la pancia per le risa pren. držati se za trebuh od smeha
2. pren. trebuh (širši, izbočeni del), izboklina:
il muro ha fatto pancia na zidu je izboklina, zid se je izbočil
la pancia del fiasco trebuh steklenice
PREGOVORI: pancia piena non crede a digiuno preg. sita vrana lačni ne verjame - pancōtto m kulin. popara:
essere di pancotto pren. biti slabič
ha del pancotto al posto del cervello pren. možgani se mu kisajo - panda m invar. zool. (panda minore) mačji medved, mali panda (Ailurus fulgens)
panda gigante (orso del bambù) bambusni medved, orjaški panda (Ailuropoda melaunoleca) - pánda (-e) m zool.
veliki panda panda gigante, orso del bambù (Ailuropoda melanoleuca) - pane1 m
1. kruh:
impastare il pane mesiti kruh
cuocere il pane peči kruh
pane fresco svež kruh
pane stantio star kruh
pane bianco bel kruh
pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
buono come il pane dober kot kruh
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
guadagnarsi il pane služiti kruh
mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
perdere il pane biti ob delo
rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
2. kulin.
pan di Spagna kolač
3. pren. duševna hrana:
mangiare il pane pentito kesati se
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati
4. ekst.:
un pane di burro štruca masla
pani di metallo kovinske palice
5. bot.
albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum) - papagájček (-čka) m
1. dem. od papagaj pappagalluccio
2. zool. pl. papagájčki psittaciformi (sing. -e) (Psittaciformes);
nakodran papagajček melopsittaco, parrocchetto canoro (Melopsittacus undulates)
ovratniški papagajček parrocchetto del collare (Psittacula krameri) - pápež (-a) m
1. rel. papa, pontefice; santo padre:
pren. biti bolj papeški od papeža essere più papalino del papa
če je to res, potem sem jaz papež; naj bom papež, če je to res assolutamente no, nient'affatto
2. ekst. um. papa:
papež simbolizma il papa del simbolismo - papíla (-e) f anat. (brbončica) papilla:
lasna, okušalna, tipalna papila papilla del pelo, gustativa, della pelle - papiro m
1. bot. (giunco del Nilo) egiptovski papirjevec (Cyperus papyrus)
2. papirus, papiros; rokopis iz papirusa
3. pren. list, listina, dokument - paradisea f zool. (uccello del paradiso) rajska ptica (Paradisea apoda)
- paradiso m
1. relig. nebesa
2. raj, paradiž:
paradiso terrestre zemeljski raj
andare in paradiso umreti
voler andare in paradiso in carrozza kaj pričakovati, zahtevati brez truda
avere dei santi in paradiso pren. imeti vplivne prijatelje, zaščitnike
paradisi artificiali umetni raji, stanja blaženosti (po uživanju mamil)
paradiso fiscale pren. davčni raj
sentirsi in paradiso počutiti se kot v raju, biti srečen
3. zool.
uccello del paradiso ➞ paradisea - paraffina f
1. kem. parafin:
olio di paraffina parafinsko olje
la prova del guanto di paraffina parafinski preizkus (za ugotavljanje uporabe strelnega orožja)
2. kem. alkan - paragone m
1. primera, primerjava; primer:
paragone calzante ustrezna primerjava
termini del paragone elementa primerjave
in paragone di, a paragone di v primeri s
mettere, mettersi a paragone di, con primerjati (se) s, z
non reggere al paragone ne vzdržati primerjave
portare un paragone navesti primer
2. kem.
oro di fine paragone fino zlato
pietra di paragone zlatarska oslica; pren. preizkusni kamen
PREGOVORI: al paragone si conosce l'oro preg. ni vse zlato, kar se sveti - paragvájski (-a -o) adj. geogr. paraguaiano:
bot. paragvajska bodika mate, tè del Paraguay (Ilex paraguaiensis) - paralisi f
1. med. paraliza, popolna ohromelost:
paralisi agitante tresavica, Parkinsonova bolezen
paralisi infantile otroška paraliza
paralisi progressiva progresivna paraliza
2. pren. paraliza, zastoj, ohromitev:
la paralisi del commercio paraliza trgovinske dejavnosti - paralíza (-e) f
1. med. paralisi:
otroška paraliza paralisi infantile, poliomielite
progresivna paraliza paralisi progressiva
2. pren. paralisi:
paraliza prometa paralisi del traffico - parato m
1. zagrinjalo, zavesa:
parato fiorito vzorčna zavesa
parato del letto baldahin
2. prevleka, tapeta:
carta da parati tapeta - parere*
A) v. intr. (pres. paio)
1. zdeti se:
per ben parere da bi se postavil
mi pare mill'anni! komaj čakam
non mi pare vero! ali sanjam ali je resnica?
2. meniti, biti mnenja:
che te ne pare? kaj praviš? kaj se ti zdi?
3. pog. hoteti:
faccio quel che mi pare delam, kar hočem
B) v. intr. impers. zdeti se
C) m mnenje:
a mio parere po mojem
essere del parere meniti, soditi
mutar parere premisliti se