Franja

Zadetki iskanja

  • povzémati (-am) | povzéti (-vzámem) imperf., perf.

    1. riassumere, riepilogare, ricapitolare, sunteggiare:
    povzeti vsebino članka riassumere il contenuto dell'articolo

    2. riprendere:
    povzemati besedo za govornikom riprendere la parola dopo l'oratore

    3. ricavare, dedurre:
    iz povedanega je moč povzeti, da je tudi sam kriv da quanto è stato detto si può dedurre che la colpa è anche sua

    4. mont. rimuovere il minerale (per allargare lo scavo)

    5. alp.
    povzemati vrv tirare su la corda
  • povzpénjati se (-am se) | povzpéti se (-pnèm se) imperf., perf. refl.

    1. salire, montare:
    povzpeti se na goro, v drugo nadstropje salire su un monte, al secondo piano
    povzpeti se na konja, vozilo montare un cavallo, su un'auto

    2. ascendere, assurgere; elevarsi, conquistare:
    povzpeti se nad povprečje elevarsi sopra la mediocrità
    povzpeti se do oblasti conquistare il potere

    3. salire, aumentare:
    stroški so se povzpeli nad milijardo le spese sono aumentate sopra il miliardo
  • povzróčati (-am) | povzročíti (-ím) imperf., perf. causare, cagionare, arrecare; creare, determinare, procurare, provocare, far nascere; generare, ingenerare, portare, recare:
    povzročati žejo provocare la sete
    povzročati hude bolečine causare, determinare forti dolori
    povzročati preglavice creare (seri) grattacapi
    povzročati zadrego creare imbarazzo
    povzročiti veliko škodo produrre gravi danni
    ekon. povzročiti deflacijo, inflacijo deflazionare, inflazionare
    povzročiti opekline ustionare
    povzročiti atrofijo atrofizzare
    avt. povzročiti blokiranje motorja grippare
    povzročiti zmešnjavo scombussolare
    ekst. povzročiti zastoj intasare
    povzročiti žalost affannare
  • pozdráviti1 (-im) | pozdrávljati (-am) perf., imperf.

    1. salutare; presentare gli omaggi; riverire; festeggiare:
    prijazno, vljudno pozdraviti salutare cordialmente, gentilmente
    govornika so pozdravili z močnim žvižganjem l'oratore fu salutato da una salva di fischi

    2. (izraziti soglasje) salutare:
    pozdraviti prekinitev ognja salutare la cessazione delle ostilità

    3. pren. (prikazati se) comparire; sentirsi:
    na ulicah so jih pozdravljale zastave per le vie si vedevano bandiere
    iz daljave jih je pozdravljal zvon di lontano si sentiva il suono delle campane
  • pozdrávljen (-a -o) adj. salutato; inter. salve; ciao; evviva:
    pozdravljeni, gospod odvetnik la riverisco, avvocato
  • pozébsti (-zébem) perf. gelare; bruciare (con il gelo):
    poganjki so pozebli il gelo ha bruciato i germogli
    pren. kopriva ne pozebe la mala erba non muore mai
  • pozelenéti (-ím) perf. intr.

    1. rinverdire, rinverdirsi, farsi verde, diventare verde

    2. pren. adirarsi, arrabbiarsi, incollerirsi; vulg. incazzarsi;
    pozeleneti od jeze diventare verde per la rabbia
  • pozíbati (-am) | pozibávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. cullare

    2.
    pozibavati z boki sculettare, ancheggiare, ondeggiare i fianchi

    B) pozíbati se (-am se) | pozibávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scuotersi

    2. ballare, traballare, ondeggiare:
    med viharjem se je ladja pozibavala durante la burrasca la nave ballava
  • pozícija (-e) f

    1. posizione, collocazione; ubicazione, posto; pren. condizione, situazione:
    vrisati pozicijo hiše tracciare l'ubicazione della casa
    pozicija ženske v sodobni družbi la posizione, la condizione della donna nel mondo contemporaneo
    podjetje ima na domačem trgu monopolno pozicijo l'impresa ha una posizione di monopolio sul mercato nazionale

    2. pren. (načelo, stališče) punto di vista, posizione;
    nastopati s pozicij sile agire da posizioni di forza
    navt., aer. določiti pozicijo ladje, letala fare il punto, rilevare la posizione della nave, dell'aereo
    šah. mat, pat pozicija situazione di scacco matto, di stallo
  • poznáti (-ám)

    A) perf.

    1. conoscere; praticare:
    poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
    poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

    2. conoscere, sapere, padroneggiare:
    poznati pot sapere la strada
    za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

    3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

    4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
    prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

    5. pren. (z nikalnico)
    ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
    ne poznati mere essere smodato
    ne poznati milosti essere spietato
    ne poznati olike essere screanzato, maleducato
    pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
    pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
    če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
    poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
    poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

    B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

    1.
    pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
    po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

    2.
    tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
    škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
    delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
    pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
    PREGOVORI:
    po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro
  • požgáti (-žgèm) | požígati (-am) perf., imperf. bruciare (tudi ekst.), incendiare; ardere:
    slana je požgala žito la brina ha bruciato il grano
    agr. požgati strnišča debbiare (le stoppie)
  • požirálnik (-a) m

    1. anat. esofago

    2. geogr. inghiottitoio, voragine

    3. teh. tramoggia:
    agr. požiralnik mlatilnice la tramoggia della mietitrice

    4. pozzetto
  • požírati (-am) | požrêti (-žrèm)

    A) imperf., perf.

    1. inghiottire, ingerire, ingoiare, ingollare, deglutire, trangugiare:
    požirati hrano, tekočino inghiottire, ingurgitare, trangugiare il cibo, le bevande; ekst. divorare
    požirati s pogledom divorare con lo sguardo

    2. ekst. inghiottire, smaltire, assorbire:
    kanal ne požira več il canale è intasato, occluso
    trg proizvodnje ne požira il mercato non è in grado di smaltire la produzione

    3. pren. inghiottire, ingoiare, trangugiare, mangiare:
    požirati solze inghiottire le lacrime
    požirati nasilje ingoiare soprusi
    požirati besede (slabo izgovarjati) mangiare le parole
    požirati žalitve, jezo inghiottire offese, trangugiare la bile

    4. pren. divorare, consumare, distruggere:
    dejavnost, ki požira veliko denarja un'attività che divora somme enormi
    plamen požira poslopje le fiamme divorano lo stabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    artist požira meč il giocoliere ingoia la spada
    avto je požiral kilometre l'automobile divorava i chilometri
    učenci kar požirajo učiteljeve besede gli scolari pendono dalle labbra del maestro
    požirati knjige leggere avidamente
    pren. požirati sline avere l'acquolina in bocca
    uši ga bodo požrle è pieno di pidocchi
    kar naprej, saj vas ne bomo požrli avanti avanti, non vi mangiamo mica
    požreti besedo rimangiarsi la parola, venir meno alla parola
    požreti koga živega avercela con qcn.
    požirati živce komu innervosire qcn., far saltare i nervi a qcn., dare ai nervi a qcn.

    B) požírati se (-am se) | požreti se (-žrém se) imperf., perf. refl. rodersi, arrovellarsi; ekst. litigare:
    požirati se od jeze mangiarsi il fegato
    ne bom se mešal, naj se sami med seboj požrejo io non mi impiccio: se la vedano tra loro
  • poživíti (-ím) | požívljati (-am) perf., imperf. tr.

    1. animare, ravvivare, ristorare; rinvigorire, tonificare, vivificare, rivitalizzare:
    pijača ga je poživila la bevanda lo ristorò

    2. (narediti bolj pestro) ravvivare, vivacizzare

    3. stimolare, intensificare, riattivare:
    poživiti trgovinske stike med državama intensificare i rapporti commerciali tra i due paesi
  • pràg (prága) m

    1. soglia:
    kamnit, lesen prag soglia lapidea, lignea
    hišni, vežni prag soglia di casa, del corridoio
    prestopiti prag oltrepassare la soglia
    spotakniti se ob prag inciampare nella soglia
    biti na pragu starosti essere alla soglia della vecchiaia
    to se je zgodilo na pragu jeseni è successo quando l'autunno era alle porte
    prestopiti prag hiše varcare la soglia di una casa
    pren. pomesti pred svojim pragom badare ai fatti propri

    2. žel. traversa:
    betonski, hrastovi pragovi traverse di calcestruzzo, di quercia

    3. ekst. soglia, limite (superiore, inferiore):
    fiziol. prag bolečine soglia del dolore
    slušni prag soglia di udibilità
    fiziol. dražljajski prag soglia dello stimolo
    geogr. ledeniški prag soglia glaciale
  • práh (-ú) m polvere; pejor. polverone; agr. polvere:
    brisati prah spolverare
    otresti si prah z obleke scuotersi la polvere di dosso
    zmleti v prah ridurre in polvere (tudi pren.)
    brisalec prahu spolveratore
    kakavov prah polvere di cacao
    premogovni prah polvere di carbone
    jajca v prahu uova in polvere
    geol. kozmični prah polvere cosmica
    mleko v prahu latte in polvere
    sladkor v prahu zucchero a velo
    sesuti se v prah fallire
    spremeniti v prah in pepel mettere a ferro e fuoco
    ležati v prahu giacere nella polvere
    dvigniti mnogo prahu sollevare un gran polverone
    bibl. prah si in v prah se povrneš sei polvere e polvere ritornerai
  • práksa (-e) f

    1. pratica; prassi:
    zamisel brez vrednosti za prakso un'idea di nessun valore in sede pratica, dal lato pratico
    načela in praksa principi e prassi

    2. (opravljanje poklica) pratica; professione, esperienza:
    arhitekt z večletno prakso un architetto con pratica, con esperienza pluriennale
    opravljati odvetniško, zdravniško prakso esercitare l'avvocatura, la professione del medico

    3. tirocinio, apprendistato, stage:
    poslati diplomirance na prakso v tujino mandare i neolaureati a fare uno stage all'estero

    4. ekst. dimestichezza; routine, praticaccia:
    imeti nekaj prakse avere una certa praticaccia in qcs.
    vsakdanja praksa routine quotidiana
  • prálec (-lca) | -lka (-e) m, f

    1. lavatore (-trice); lavandaio (-a):
    pralec avtomobilov lavaauto, lavaggista, lavamacchine
    pralec šip lavavetri
    mont. pralec premoga chi fa la flottazione del carbone

    2. (perača) mestola (del bucato)
  • práskati (-am)

    A) imperf.

    1. grattare; graffiare; raschiare:
    praskati z nožem po zidu raschiare il muro con un coltello
    pren. boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti

    2. grattare, crepitare, stridere:
    krogle so praskale le pallottole crepitavano
    praskati po časopisih scrivere su giornali
    praskati po strunah strimpellare la chitarra

    3. pog. andare, camminare

    B) práskati se (-am se) perf. refl. grattarsi:
    praskati se po glavi grattarsi la testa
    pren. vulg. praskati se po jajcih grattarsi la pancia
    ne praskaj se, kjer te ne srbi non impicciarti negli affari altrui
  • prassi f

    1. filoz. revolucionarna praksa

    2. praksa, ustaljeni način, navada:
    in questi casi la prassi prevede che... v takih primerih je praksa, da...