Franja

Zadetki iskanja

  • opredelíti (-ím) | opredeljeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. definire:
    opredeliti pojem definire un concetto

    2. definire, stabilire, fissare:
    z zakonskimi določili opredeliti položaj neke dejavnosti stabilire con norme la posizione di un'attività

    3. (ovrednotiti, okarakterizirati) valutare, dare una valutazione, caratterizzare; qualificare:
    opredeliti neko obdobje dare una valutazione di un determinato periodo

    4. (razložiti, razlagati) spiegare, chiarire:
    opredeliti svoje stališče do problema spiegare il proprio punto di vista nei confronti del problema

    5. determinare

    B) opredelíti se (-ím se) | opredeljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. decidersi; dichiararsi; prender partito; schierarsi; prendere posizione:
    opredeliti se za Slovenca dichiararsi sloveno, di nazionalità slovena
    opredeliti se proti rasni diskriminaciji dichiararsi contro la discriminazione razziale
    opredeliti se za koga proti komu schierarsi dalla parte di qcn. contro qcn.
  • oprostítev (-tve) f

    1. esenzione, esonero, remissione; franchigia; adm. svincolo:
    oprostitev carine, poštnine franchigia doganale, postale
    ekon. oprostitev plačevanja socialnih dajatev fiscalizzazione degli oneri sociali
    oprostitev (plačila) dolga remissione del debito

    2. jur. assoluzione, proscioglimento; dispensa; condono; affrancazione:
    popolna oprostitev, oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov assoluzione piena, assoluzione per mancanza di prove
  • oprostíti (-ím) | opróščati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. esonerare, esentare:
    oprostiti koga davkov esentare qcn. dal pagamento delle tasse

    2. jur. assolvere, prosciogliere; condonare:
    oprostiti obtožbe prosciogliere dall'accusa
    oprostiti del kazni condonare parte della pena

    3. scusare; perdonare:
    oprostiti komu žalitev perdonare a uno l'offesa
    oprostite, da vas motim scusi se la disturbo

    4. star. liberare:
    oprostiti talce liberare gli ostaggi

    B) oprostíti se (-ím se) | opróščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scusarsi

    2. star. liberarsi, sciogliersi:
    oprostiti se objema sciogliersi dall'abbraccio
  • ordine m

    1. vrsta, red, razpored:
    dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
    persona d'ordine redoljubna oseba
    essere in ordine biti urejen
    turbare l'ordine pubblico motiti javni red
    con ordine, in ordine, per ordine po vrsti

    2. voj. razpored, razvrstitev

    3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
    ordine d'idee način razmišljanja
    ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
    ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
    ordine di alberi (filare) vrsta dreves
    ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)

    4. red, razred, kategorija; sloj:
    l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija

    5. relig. red:
    ordini mendicanti beraški redovi

    6. relig. (sveti) red

    7. biol. red

    8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
    di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
    di second'ordine drugorazreden, zanič
    in ordine a kar zadeva, glede

    9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
    dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
    ordine del medico zdravnikov predpis
    ordine di pagamento plačilni nalog
    fino a nuovo ordine do nadaljnjega
    parola d'ordine geslo; pren. navodilo
    ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje

    10. trgov. naročilo
  • ôreh1 (-éha) m

    1. bot. (drevo) noce m (Juglans regia); (sad) noce f:
    tolči, treti orehe schiacciare le noci
    klešče za orehe schiaccianoci
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    kokosov oreh noce di cocco
    smejati se, kot bi orehe stresal ridere fragorosamente
    ne biti vredno piškavega oreha non valere un fico secco
    biti trd oreh essere un osso duro, dare del filo da torcere

    2. obrt. (orehov les) noce
  • orgán (-a) m

    1. anat., zool., bot. organo:
    govorni organi organi della favella, della parola
    slušni organ, organ za vid organo dell'udito, organo della vista
    spolni organi genitali
    gibalni organi organi della locomozione
    bot. vegetativni organi organi vegetativi

    2. (oseba, skupina oseb glede na položaj, funkcijo v kaki skupnosti) organo:
    izvršilni, nadzorni organi organi esecutivi, di controllo
    preiskovalni organ organo investigativo
    upravni organ organo direttivo; organo amministrativo
    državni, občinski organi organi dello Stato, del comune
    pravosodni organi (sodstvo) magistratura

    3. časn. (glasilo) organo:
    Avanti je organ Italijanske socialistične stranke l'Avanti è l'organo del PSI
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    anat. cevasti organi organi tubulari
    notranji organi organi interni
    zool. cvrčalni organ organo, apparato stridulante
    biol. krvotvorni organi organi emopoietici
  • orlo m

    1. rob:
    pieno fino all'orlo do roba, do vrha poln
    essere sull'orlo della disperazione pren. biti na robu obupa
    essere, trovarsi sull'orlo del precipizio pren. biti na robu propada
    sull'orlo del fallimento na robu bankrota, tik pred stečajem

    2. rob, robljenje pločevine
  • ōro m

    1. kem. zlato (Au):
    oro bianco belo zlato
    oro fino čisto, suho zlato
    oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
    oro in foglia zlata folija
    oro in verghe zlato v palicah
    d'oro zlat (tudi pren.);
    in oro zlat
    lavaggio dell'oro izpiranje zlata
    dare l'oro pozlatiti
    legare in oro vdelati v zlato
    consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
    cuore d'oro pren. zlato srce
    parole d'oro pren. modre besede
    prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
    vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
    oro nero pren. črno zlato, nafta

    2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
    nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
    per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

    3. zlato rumena barva

    4.
    ori pl. zlatnina, zlati nakit
    PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • oródje (-a) n

    1. attrezzo, arnese, utensile; strumento:
    kovinsko, leseno orodje arnese, attrezzo metallico, di legno
    čevljarsko, mizarsko, zidarsko orodje arnesi del calzolaio, del falegname, del muratore
    poljedelsko, vrtnarsko orodje arnesi, attrezzi agricoli, per giardiniere
    pisalno, šivalno orodje strumenti per scrivere, per cucire
    operacijsko orodje strumenti chirurgici
    arheol. kamnito orodje untensili di pietra
    neolitsko orodje utensili neolitici, del neolitico
    šport. telovadno orodje attrezzi ginnici

    2. strumento (tudi pejor.):
    biti orodje usode essere lo strumento del destino
  • ōrto1 m vrt:
    orto botanico botanični vrt
    orto forestale drevesnica
    orto secco herbarij
    la via dell'orto pren. najlažja pot
    coltivare il proprio orto pren. obdelavati svoj vrt, brigati se za svoje zadeve
    non è erba del suo orto pren. to pa ni zraslo na njegovem zelniku
    star coi frati a zappare l'orto pren. prilagoditi se sredini
  • ós (-í) f

    1. teh. asse:
    fiksna, gibljiva os asse fisso, rotante
    prednja, zadnja os voza asse anteriore, posteriore del carro
    os motorja asse del motore

    2. (umišljena črta, okoli katere se telo vrti) asse; fulcro:
    zemeljska os asse terrestre
    glavna, prečna, vzdolžna os stavbe asse principale, trasversale, longitudinale di un edificio
    os cestišča asse stradale

    3. hist.
    os Rim-Berlin asse Roma-Berlino
    sile osi le forze dell'asse
    polit. os Pariz-Bonn asse Parigi-Bonn
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. abscisna, koordinatna os asse cartesiano, asse delle ascisse, delle ordinate
    bot. cvetna os cima dello stelo
    fiz. glavna os asse centrale
    min. kristalografska os asse cristallografico
    mat. os hiperbole, parabole asse dell'iperbole, della parabole
    mat. simetrijska os asse di simmetria
    žel. vodilna os asse sterzante
  • oséba (-e) f

    1. persona:
    osebe istega spola persone dello stesso sesso
    skupina oseb gruppo di persone
    po osebi, na osebo a testa, pro capite

    2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
    ljubljena oseba persona amata
    vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
    civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
    uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
    pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
    glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
    osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi

    3. lingv. persona:
    v prvi osebi in prima persona

    4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
    jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
    v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
    kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
    jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
    rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
    oseba brez premoženja nullatenente
    pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
    oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
    oseba s plemiškim naslovom titolato
    jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
    med. oseba z dedno boleznijo tarato
  • osébnost (-i) f

    1. personalità, individualità:
    biti formirana osebnost essere una personalità formata, completa

    2. personaggio:
    vplivna, zgodovinska osebnost personalità, autorità, personaggio autorevole, storico
    legendarna osebnost personaggio da leggenda, leggendario
    gosta so sprejeli predsednik republike in druge visoke osebnosti l'illustre ospite fu ricevuto dal presidente della Repubblica e dalle massime autorità del Paese

    3. psiht. personalità:
    ekstrovertirana, introvertirana osebnost personalità estroversa, introversa
    disociacija, integracija osebnosti dissociazione, integrazione della personalità

    4. polit.
    kult osebnosti culto della personalità
  • osénčen (-a -o) adj. oscurato, offuscato; in ombra; ombreggiato; sfumato:
    um. osenčeni del scuro
  • osnóven (-vna -o) adj.

    1. fondamentale, elementare, basilare; base:
    osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
    osnovna načela principi fondamentali, basilari
    osnovna plača salario base

    2. principale, primo:
    osnovna dolžnost il primo dovere
    osnovna naloga il compito principale

    3. elementare:
    osnovna šola scuola elementare

    4. di base, essenziale

    5. teh. di fondo:
    osnovna barva tinta di fondo
    min. osnovna celica cellula base
    šport. osnovna črta linea di fondo
    lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
    ekon. osnovna glavnica capitale sociale
    pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
    osnovna konstanta costante universale
    osnovna plača salario base
    mat. osnovna ploskev, stranica base
    fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
    lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
    ekon. osnovna sredstva beni fissi
    um. osnovna barva mestica
    jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
    teh. osnovne enote unità fondamentali
    tekst. osnovne niti fili dell'ordito
    ekst. osnovna pravila decalogo
    mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
    fiz. osnovni delec particella elementare
    fiz. osnovni naboj carica elementare
    lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
    osnovni podatki estremi
    muz. osnovni ton tonica
    tekst. osnovni valj subbio di ordito
    pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
    pren. osnovno znanje alfabeto
  • osŕčje (-a) n

    1. anat. regione cardiaca, pericardio

    2. pren. (središče) centro, cuore; folto; interno:
    mestno osrčje centro cittadino
    osrčje gozda folto del bosco
    osrčje ladje l'interno della nave

    3. (bistvo, jedro) sostanza, essenza, nucleo:
    osrčje problema l'essenza del problema
  • osrédnji (-a -e) adj. centrale; principale, primo, capitale, dominante, massimo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    osrednji del zgradbe, govora il corpo di un palazzo, del discorso
    hidr. osrednji kanal collettore
    pren. osrednji motiv fulcro
  • ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

    1. anat. kost:
    avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
    essere di buon osso pren. biti odporen
    essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
    essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
    essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
    in carne e ossa osebno
    farci l'osso pren. navaditi se (na)
    rimetterci l'osso del collo pren. propasti
    osso duro da rodere pren. trd oreh
    una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
    un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

    2. kost (zaklane živali):
    carne senz'osso meso brez kosti
    un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

    3. zool.
    osso di balena (fanone) kitov vos

    4. koščica:
    l'osso della pesca breskova koščica
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • ostáli (-a -o) adj.

    1. rimasto; sopravissuto

    2. rimanente, restante, altro:
    (v osmrtnicah) žalujoči ostali i familiari (del defunto)