Franja

Zadetki iskanja

  • tôpel (-pla -o)

    A) adj.

    1. caldo:
    topel kruh pane caldo
    tople jedi piatti caldi
    topel izvir, vrelec sorgente calda
    topla obleka abito caldo
    topla malica refezione scolastica
    topli sendvič panino alla piastra

    2. (prijazen, naklonjen; prijeten) caldo; caloroso; piacevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nesti novico še toplo na ušesa riferire subito la notizia
    meteor. topla fronta fronte caldo
    agr. topla greda letto caldo
    arheol. topla kopel tepidario
    zool. topla kri sangue caldo
    med. topli obkladek fomento
    topli piš vampa
    grad. topli pod pavimento in teli, moquette
    meteor. topli saharski veter ghibli
    metal. toplo kovanje, valjanje ferratura, laminatura a caldo

    B) tôpli (-a -o) m, f, n
    popiti kaj toplega bere qcs. di caldo
  • tra prep.

    1. med; v (določilo kraja):
    la strada corre tra due file di alberi cesta teče med dvema vrstama dreves
    dormire tra due guanciali pren. biti brez skrbi, biti na varnem
    essere tra la vita e la morte biti na smrtni postelji, umirati
    mettere il bastone tra le ruote pren. metati polena pod noge
    il sole spuntò di tra le nuvole sonce je pokukalo izmed oblakov
    trovarsi tra due fuochi pren. znajti se med dvema ognjema
    trovarsi tra l'incudine e il martello pren. biti med kladivom in nakovalom

    2. čez (za izražanje oddaljenosti):
    tra cento metri c'è casa mia čez sto metrov je naša hiša

    3. čez, v (določilo časa):
    torno tra poco vrnem se kmalu
    verrò tra i prossimi dieci giorni pridem v prihodnjih desetih dneh

    4. med (za označevanje vzajemnosti, nasprotja ipd.):
    si assomigliano tra loro podobna sta si
    auspicare la pace tra tutti i popoli zaželeti mir med vsemi narodi
    dire tra sé e sé misliti si pri sebi
    sia detto tra noi med nami povedano
    essere incerto tra il sì e il no biti negotov, omahovati

    5. med (za izražanje pripadnosti):
    arrivare tra i primi priti med prvimi
    mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

    6. med, od (za izražanje partitivnosti):
    è il migliore tra i miei amici on je moj najboljši prijatelj

    7. ob, zaradi:
    tra una cosa e l'altra non ho mai un attimo di tempo zaradi tega in onega nisem niti za trenutek prost

    8. med (določilo načina):
    borbottare tra i denti mrmrati vase, med zobmi
    sorridere tra le lacrime nasmehniti se med solzami

    9. (za izražanje celotnosti)
    tra tutti non saranno più di trenta vseh je kakih trideset

    10. (za izražanje približne vrednosti)
    avrà tra i trenta e i trentacinque star je med trideset in petintrideset let

    11. (v prislovnih izrazih, predvsem v časovni funkciji)
    tra breve, tra non molto v kratkem
    tra tutto skupaj, skupno
    tra l'altro med drugim
  • tŕden (-dna -o) adj.

    1. saldo, fermo, solido, gagliardo:
    trden most un ponte saldo
    trden jez una diga solida
    trdno zdravje salute buona, ferma

    2. compatto:
    trden beton cemento compatto

    3. forte, solido:
    trdna organizacija organizzazione forte

    4. robusto

    5. tenace, adamantino, incrollabile, inattaccabile; inoppugnabile:
    biti trden v sklepih, sodbah essere tenace nei propositi, nelle valutazioni
    trdno dejstvo fatto inoppugnabile

    6. profondo, fondo:
    trdna noč notte fonda
    trden spanec sonno profondo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    trden kmet contadino abbiente, facoltoso
    nič kaj trden v nogah incerto sulle gambe (dalla paura, per il vino)
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
    trdna valuta valuta forte, pregiata
    fiz. trdno telo solido
  • trescone m

    1. poveč. od ➞ tresca

    2. (živahen kmečki ples):
    ballare il trescone pren. teči, skakati
    far ballare il trescone a qcn. pren. koga premikastiti, komu podkuriti pod nogami
  • trídeset (-ih) numer. trenta:
    trikrat deset je trideset tre per dieci fa trenta
    voziti trideset na uro fare trenta all'ora; andare trenta all'ora
    trideset stopinj pod ničlo 30° sotto zero
    stanovati na Tržaški 30 abitare in via Trieste, 30
  • túj (-a -e)

    A) adj. altrui:
    posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
    bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

    2. estraneo, forestiero:
    uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

    3. altro:
    ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

    4. straniero, estero; forestiero:
    učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
    sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
    potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
    tuj državljan cittadino straniero

    5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
    počutiti se tujega sentirsi estraneo

    6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
    kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

    7. estraneo, lontano:
    vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
    biti tuj essere impersonale, distaccato
    živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
    povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
    kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
    lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
    lingv. tuj element esotismo
    šport. tuji igralec oriundo
    hist. tuji vojak ausiliario

    B) túji (-a -e) m, f, n
    misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
    iti na tuje andare all'estero
  • tújčev (-a -o) adj. straniero:
    ječati pod tujčevo peto sopportare il giogo straniero
  • udár (-a) m

    1. colpo, rovescio:
    biti pod udarom usode subire i rovesci della mala sorte

    2. urto, colpo:
    zračni udar ob eksploziji urto d'aria all'esplosione
    udar mraza, vročine ondata di freddo, di caldo

    3.
    državni, vojaški udar colpo di stato, golpe
    priti pod udar zakona essere colpito dalla legge
    biti na udaru kritike essere oggetto di critica
    elektr. električni udar scossa di corrente
    med. toplotni udar (vročinska kap) colpo di calore
    mont. hribinski udar cedimento di roccia
    šah. taktični udar mossa tattica
  • udírati se (-am se) | udréti se (udrèm se) imperf., perf. refl.

    1. cedere; sprofondare:
    tla se udirajo pod nogami la terra cede sotto i piedi
    kolesa se udirajo v sneg le ruote sprofondano nella neve

    2. crollare, rovinare:
    streha se udira il tetto sta crollando

    3. sgorgare:
    iz rane se udira kri il sangue sgorga dalla ferita
  • uredníštvo (-a) n

    1. redazione; ekst. direzione:
    tehnično uredništvo redazione tecnica
    kulturno, športno uredništvo redazione culturale, sportiva
    delo je izšlo pod njegovim uredništvom è stato il curatore dell'edizione

    2. žarg. (uredniško delo, uredništvo) cucina; (prostori uredniškega oddelka časopisa) giornale
  • valanga

    A) f

    1. (snežni) plaz

    2. pren. plaz:
    a valanga silovito
    uscire a valanga šport vreči se pod noge (napadalcu)

    B) agg. invar. elektr.
    effetto valanga plazni učinek
  • váljati (-am)

    A) imperf.

    1. spianare (la pasta, il terreno); metal. laminare (la lamiera); tekst. follare (il tessuto)

    2. rotolare:
    valjati svinčnik v roki rotolare la matita nella mano

    3. arrotolare:
    valjati svaljke iz testa arrotolare la pasta in gnocchetti

    4. vulg. possedere sessualmente; vulg. scopare, fottere

    B) váljati se (-am se) imperf. refl.

    1. rotolarsi

    2. trovarsi, giacere (sparso) in disordine:
    perilo se valja po vseh kotih capi di biancheria giacciono sparsi per tutta la stanza

    3. pren. oziare, battere la fiacca, darsi bel tempo:
    naj gre delat, namesto da se valja po pisarni si metta a lavorare, invece di battere la fiacca in ufficio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. valjati se v grehu grufolare nel peccato
    navt. ladja se valja la nave rolla
    PREGOVORI:
    lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
  • várstvo (-a) n

    1. custodia; cura:
    zaupati komu varstvo otroka affidare a qcn. la cura del bambino
    žarg. šol. celodnevno, šolsko varstvo doposcuola

    2. protezione, difesa; assicurazione:
    dajati, nuditi komu varstvo dare protezione a qcn.
    socialno, zdravstveno varstvo assicurazione sociale, sanitaria

    3. difesa, tutela, salvaguardia:
    ukrepi za varstvo okolja misure per la tutela, per la salvaguardia dell'ambiente
    spomeniško varstvo tutela dei beni culturali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati komu denar v varstvo dare denaro in custodia a qcn.
    odpeljati obsojenca pod močnim varstvom condurre il condannato sotto forte scorta
    jur. pravno varstvo tutela giuridica
    jur. zahteva za varstvo zakonitosti ricorso per cassazione
    varstvo okolja ambientalismo; difesa, tutela dell'ambiente
  • vdájati se (-am se) | vdáti se (vdám se) imperf., perf. refl.

    1. cedere:
    pod se vdaja il pavimento cede

    2. cedere, lasciarsi andare, rassegnarsi:
    vdajati se obupu cedere allo sconforto
    vdati se v usodo rassegnarsi alla (mala) sorte

    3. darsi, abbandonarsi:
    vdajati se razvratu darsi al vizio

    4. arrendersi:
    po dolgem boju so se vdali dopo aver strenuamente combattuto si arresero

    5. šport. abbandonare:
    boksar se je vdal il pugile ha abbandonato

    6. pren. concedersi, darsi a qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vdajati se igralski strasti indulgere al vizio del gioco
    vdati se tuji volji piegarsi all'altrui volere
    vdati se pod težo dejstev arrendersi all'evidenza dei fatti
  • vedríti (-ím)

    A) imperf.

    1. ripararsi:
    vedriti pod napuščem ripararsi sotto la sporgenza del tetto

    2. rasserenare, tranquillare:
    pren. vedriti in oblačiti fare il bello e il brutto tempo

    B) vedríti se (-ím se) imperf. impers. rasserenarsi, schiarirsi
  • véja (-e) f

    1. ramo:
    veja ozeleni il ramo verdeggia
    odlomiti, odsekati vejo spezzare, tagliare un ramo
    goste, košate veje rami folti, frondosi
    biti prost kot ptiček na veji essere libero come uccel di bosco
    živeti kot ptiček na veji vivere libero, spensierato

    2. ramo, diramazione:
    železniša (prometna) veja un ramo, una diramazione della ferrovia

    3. (potomstvo v zaporednih generacijah) ramo; linea:
    avstrijska veja habsburške dinastije il ramo austriaco della dinastia degli Asburgo
    stranska veja ramo laterale
    sorodnik po materini, očetovi veji parente per linea materna, paterna

    4. branca:
    razvijati različne industrijske veje sviluppare varie branche industriali

    5. lov. (glavni del roga pri jelenu) asta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani
    pren. biti mrtva veja essere un ramo secco
    pren. točiti pod vejo avere la frasca, l'osmizza
    pren. priti na zeleno vejo essere a cavallo, andare col vento in poppa
    agr. ogrodne veje rami maestri
  • velíko adv.

    1. (izraža veliko količino) molto, tanto; grande:
    imeti veliko drv avere molta legna
    imeti veliko sreče avere una gran fortuna, una fortuna matta
    takih primerov je veliko di esempi così ce ne sono tanti
    pren. dati veliko nase avere un'alta opinione di se
    pren. imeti veliko pod palcem avere soldi a palate, essere ricco sfondato

    2. (v adv. rabi s komp. izraža visoko stopnjo) molto, assai:
    pot je veliko krajša la strada è molto più corta
  • vestire

    A) v. tr. (pres. vēsto)

    1. obleči, oblačiti

    2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
    una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo

    3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
    vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
    vestire la toga postati sodnik, odvetnik

    4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
    il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja

    5. pren. prevleči

    6. pren. pokriti, obleči, odeti:
    la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno

    7. pren. okrasiti

    B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
    vestire alla moda oblačiti se po modi
    vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
    saper vestire okusno se oblačiti
    sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo

    C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)

    1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
    vestirsi per un ballo obleči se za na ples
    vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu

    2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
    vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
    vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik

    3. pren. pokriti se, odeti se:
    la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno

    Č) m

    1. obleke; garderoba

    2. oblačenje (način)
  • vigilato

    A) agg. nadzorovan:
    libertà vigilata pravo prostost pod nadzorom

    B) m (f -ta) pravo nadzorovanec, nadzorovana oseba
  • víno (-a) n

    1. agr. vino:
    točiti, pridelovati vino mescere, produrre vino
    napiti se vina ubriacarsi di vino
    belo, rdeče vino vino bianco, rosso
    buteljčno, odprto vino vino da bottiglia, vino sciolto
    razstava vin mostra dei vini
    desertno vino vino da dessert
    pren. iz njega govori vino in vino veritas
    šalj. vino mu je stopilo, zlezlo v glavo il vino gli ha dato alla testa
    pren. vino mu je zlezlo v noge dall'ubriachezza non si regge in piedi
    pren. vino ga je spravilo pod mizo dall'ubriachezza è caduto a terra
    pren. natočiti, naliti komu čistega vina dire pane al pane e vino al vino
    agr. gazirati, rezati, starati vino gassare, tagliare, invecchiare il vino
    rel. darovati kruh in vino consacrare l'ostia
    arhivsko vino vino superiore
    lahko, močno vino vino leggero, vinello; vino forte
    namizno vino vino da tavola
    peneče vino vino spumante, spumante
    ponarejeno, nepristno vino vino sofisticato
    sladko, suho vino vino dolce, vino secco
    vrhunsko vino (z geografskim poreklom) vino pregiato doc
    farm. železno vino vino chinato
    kuhano vino vino brulè
    mašno vino vino della, da messa

    2. (alkoholna pijača iz sadnega soka) vino:
    malinovo, ribezovo, riževo vino vino di lamponi, di ribes, di riso (sakè)

    3. pren. (opojnost, omamnost) ebbrezza, voluttà:
    vino sanj l'ebbrezza dei sogni