Franja

Zadetki iskanja

  • rifiatare v. intr. (pres. rifiato)

    1. dihati; izdihavati

    2. pren. oddahniti se:
    lavorare senza rifiatare pren. delati brez oddiha, neprekinjeno
    ha ascoltato senza rifiatare poslušal je, ne da bi pisnil, črhnil
  • risultare v. intr. (pres. risulto)

    1. iziti, izhajati, izvirati

    2. pokazati se; biti znano; biti:
    risultare falso pokazati se za napačno
    non mi risulta che sia coinvolto nella faccenda ni mi znano, da bi bil vpleten v zadevo
    è risultato eletto in questa circoscrizione bil je izvoljen v tem volilnem okraju
  • rōba f

    1. stvari, roba; ekst. imetje:
    roba di casa oprema, pohištvo
    fare roba obogateti

    2. predmet, zadeva; hrana; misel; delo:
    roba di valore dragocenosti, dragulji
    abbiamo in casa roba per un mese v hiši imamo hrane za ves mesec
    come puoi dire robe così? kako moreš reči kaj takega?
    non è roba che ti riguardi to se tebe ne tiče
    roba da matti!, roba da pazzi! nezaslišano! saj bi človek znorel!
    bella roba! iron. lepa reč!

    3. blago; ekst. obleka, oblačilo

    4. trgov. blago
  • róden (-dna -o) adj.

    1. (domač, rojsten) natale, nativo:
    rodni kraj villaggio nativo
    rodna gruda paese natio, patria

    2. vero:
    skrbeti za koga kot rodni oče aver cura di qcn. come un vero padre
    spremenil se je, da ga rodna mati ne bi spoznala si è fatto irriconoscibile
  • rodíti (-ím)

    A) perf., imperf.

    1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
    roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
    rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
    samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

    2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
    nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

    3. pren. procurare, portare, dare:
    tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
    pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
    bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
    PREGOVORI:
    kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

    B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

    1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
    rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
    roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
    roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
    roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
    roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

    2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
    televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
    društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
    roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
    pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
    roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
    počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
    PREGOVORI:
    pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa
  • rók (-a) m termine; scadenza:
    držati se rokov rispettare i termini
    določiti rok za nekaj stabilire, fissare il termine di qcs.
    podaljšati, skrajšati rok za nekaj prorogare, ridurre il termine di qcs.
    plačati, pritožiti se ob roku, v roku pagare, presentare ricorso in tempo
    članek naj bi napisal v roku štirinajstih dni avrebbe dovuto scrivere l'articolo entro quattordici giorni
    dobavni, odpovedni, plačilni rok termine di consegna, di disdetta, di pagamento
    šol. izredni, redni rok za vpis na fakulteto termine ordinario, supplementare per l'iscrizione alla facoltà
    trg. rok trajanja, uporabnosti da utilizzare entro...
    čakalni rok tempo di attesa
    šport. prestopni rok termine di trasferimento (tra squadre nel calciomercato)
    šol. izpitni rok sessione degli esami
    voj. vojaški rok ferma militare, ferma, servizio di leva
    civilno služenje vojaškega roka servizio civile
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • rokáv (-a) m

    1. manica:
    zašiti rokave cucire le maniche
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    kratki, dolgi rokavi maniche corte, lunghe
    tričetrtinski rokavi maniche a tre quarti
    kimono rokavi maniche a kimono
    zasukati, zavihati rokave rimboccare le maniche
    stresati letnice kar iz rokava sgranare le date
    govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare a ruota libera

    2. braccio, ramo, diramazione (del fiume):
    morski rokav braccio di mare
    mrtvi rokav acqua stagnante
  • róžica (-e) f

    1. dem. od roža fiorellino, fioretto, fiore:
    gorske, gozdne rožice fiorellini di monte, di bosco
    zdravilne rožice erbe medicinali
    nabirati rožice cogliere fiori

    2. pren. donna giovane, graziosa

    3. (cvetica) bouquet franc. (del vino)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njemu pa res rožice cvetejo gli van bene proprio tutte
    rožice njenih lic so se osule la bellezza del suo volto è sparita, appassita
    pog. pren. povedati resnico skozi rožice indorare la pillola
    pren. biti v rožicah essere alticcio
    (v mladosti, v življenju) mu ni bilo z rožicami postlano non è vissuto su un letto di rose
    pren. rožice s Parnasa i fiori del Parnaso, le poesie
    pren. govoriti, kakor bi rožice sadil parlare come un libro stampato
  • rubare v. tr. (pres. rubo)

    1. krasti; (nasilno, z zvijačo) vzeti (tudi ekst.):
    rubare una mossa prehiteti potezo
    rubare lo stipendio slabo delati, krasti Bogu denar
    rubare un segreto a zvabiti skrivnost iz
    andare a rubare in casa del ladro pren. početi kaj jalovega

    2. pren.
    rubare il cuore osvojiti, streti srce
    rubare il mestiere a qcn. iti v tuj zelnik, poseči, posegati v tuje pristojnosti
    rubare ore al sonno naprezati se noč in dan
    rubare il tempo a qcn. komu krasti čas, nadlegovati koga z nepomembnimi zadevami
    rubare la vista zakrivati pogled (poslopje)
    rubarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj poželjivo gledati
    tutti se la rubavano per complimentarla vsi so se trgali, da bi ji čestitali

    3. absol. krasti:
    rubare a man salva krasti nekaznovano kot sraka
    rubare sul peso goljufati na teži
  • sabato m sobota:
    sabato grasso pustna sobota
    sabato inglese sobota s prostim popoldnevom
    Sabato Santo velika sobota
    Dio non paga il sabato božja kazen te slej ko prej doleti
    far sera e sabato pog. zamuditi se, ne da bi bilo delo opravljeno
    sabato che viene! šalj. o svetem Nikoli!
  • sàj konj.

    1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
    poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola

    2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
    pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
    saj je vendar otrok! ma è un bambino!

    3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
    saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta

    4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
    torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
    saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai

    5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
    ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
    boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
    pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
    saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere
  • samó adv.

    I.

    1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
    poznati samo navidez conoscere soltanto di vista

    2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
    mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
    samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare

    3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
    oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano

    4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
    samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
    samo noter, prosim! avanti, prego!
    samo tako naprej! avanti così!

    5. (izraža svarilo) ○:
    samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
    samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!

    6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
    rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!

    7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
    nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi

    8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
    samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
    samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa

    II. (v vezniški rabi)

    1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
    to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro

    2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
    vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no

    3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
    na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire

    4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore

    5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
    samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
    stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
    pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere
  • sánjati (-am)

    A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
    ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
    sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
    vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota

    B) sánjati se (-a se) impers.
    sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
    sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
    se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
    o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea
  • sapere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. vedeti, znati:
    sapere un sacco di cose znati kup stvari
    non sa niente ne ve nič
    sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
    sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
    sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
    sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

    2. (praktično) znati:
    sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
    sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
    sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

    3. izvedeti:
    da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
    a saperlo! ko bi vedel!
    Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
    che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
    per chi non lo sapesse da veste
    sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
    sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

    4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
    sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

    5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
    sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
    saperci fare biti sposoben, znati

    6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
    non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
    non saprei ne bi vedel:
    Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

    B) v. intr.

    1. imeti okus (po):
    sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
    non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

    2. dišati, smrdeti:
    la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

    3. zdeti se, imeti občutek:
    mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
    mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

    C) m (le sing.) znanje
    PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim
  • sasso m

    1. kamen:
    una strada tutta sassi kamnata pot
    avere un cuore di sasso pren. biti krut, brezsrčen
    fa piangere i sassi, fa pena ai sassi pren. še kamen bi se ga usmilil; zadeva je prav mučna, smešna
    gettare, tirare sassi in colombaia pren. pljuvati v lastno skledo
    mettere un sasso sopra qcs. pren. zadevo zaključiti, o čem ne govoriti več
    rimanere di sasso okamneti (od začudenja, strahu ipd.)

    2. kamnita, strma stena

    3. ekst. strma gora; skalnat svet

    4. knjižno nagrobni kamen, grob
  • sátan (-a) m

    1. rel. demonio, diavolo; Satana; pog. satanasso:
    pren. biti zvit kot satan saperne una più del diavolo

    2. malvagio

    3. zool. satanasso (Chiroptes satanas)

    4. pog. (v medmetni rabi) diavolo:
    da bi te satan! che il diavolo ti porti!
  • scanso m
    a scanso di da se izognemo; da ne bi prišlo do (česa); pisarn. v izogib:
    a scanso di equivoci da ne bi prišlo do nesporazumov
  • scarseggiare v. intr. (pres. scarseggio) manjkati, primanjkovati; biti pomanjkljiv:
    i viveri scarseggiano primanjkuje hrane
    direi che la tua educazione scarseggia rekel bi, da je tvoja vzgoja pomanjkljiva
  • scatolino m pomanjš. od ➞ scatola škatlica:
    sembra uscito dallo scatolino pren. pog. kot bi ga iz škatlice vzel