rifiatare v. intr. (pres. rifiato)
1.  dihati; izdihavati
2.  pren. oddahniti se:
 lavorare senza rifiatare pren. delati brez oddiha, neprekinjeno
 ha ascoltato senza rifiatare poslušal je, ne da bi pisnil, črhnil
 Zadetki iskanja
-  risultare v. intr. (pres. risulto)
 1. iziti, izhajati, izvirati
 2. pokazati se; biti znano; biti:
 risultare falso pokazati se za napačno
 non mi risulta che sia coinvolto nella faccenda ni mi znano, da bi bil vpleten v zadevo
 è risultato eletto in questa circoscrizione bil je izvoljen v tem volilnem okraju
-  rōba f
 1. stvari, roba; ekst. imetje:
 roba di casa oprema, pohištvo
 fare roba obogateti
 2. predmet, zadeva; hrana; misel; delo:
 roba di valore dragocenosti, dragulji
 abbiamo in casa roba per un mese v hiši imamo hrane za ves mesec
 come puoi dire robe così? kako moreš reči kaj takega?
 non è roba che ti riguardi to se tebe ne tiče
 roba da matti!, roba da pazzi! nezaslišano! saj bi človek znorel!
 bella roba! iron. lepa reč!
 3. blago; ekst. obleka, oblačilo
 4. trgov. blago
-  róden (-dna -o) adj.
 1. (domač, rojsten) natale, nativo:
 rodni kraj villaggio nativo
 rodna gruda paese natio, patria
 2. vero:
 skrbeti za koga kot rodni oče aver cura di qcn. come un vero padre
 spremenil se je, da ga rodna mati ne bi spoznala si è fatto irriconoscibile
-  rodíti (-ím)
 A) perf., imperf.
 1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
 roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
 rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
 samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno
 2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
 nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno
 3. pren. procurare, portare, dare:
 tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
 pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
 bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
 PREGOVORI:
 kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio
 B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.
 1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
 rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
 roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
 roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
 roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
 roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella
 2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
 televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
 društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
 roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
 pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
 roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
 počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
 PREGOVORI:
 pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa
-  rók (-a) m termine; scadenza:
 držati se rokov rispettare i termini
 določiti rok za nekaj stabilire, fissare il termine di qcs.
 podaljšati, skrajšati rok za nekaj prorogare, ridurre il termine di qcs.
 plačati, pritožiti se ob roku, v roku pagare, presentare ricorso in tempo
 članek naj bi napisal v roku štirinajstih dni avrebbe dovuto scrivere l'articolo entro quattordici giorni
 dobavni, odpovedni, plačilni rok termine di consegna, di disdetta, di pagamento
 šol. izredni, redni rok za vpis na fakulteto termine ordinario, supplementare per l'iscrizione alla facoltà
 trg. rok trajanja, uporabnosti da utilizzare entro...
 čakalni rok tempo di attesa
 šport. prestopni rok termine di trasferimento (tra squadre nel calciomercato)
 šol. izpitni rok sessione degli esami
 voj. vojaški rok ferma militare, ferma, servizio di leva
 civilno služenje vojaškega roka servizio civile
-  rôka (-e) f
 1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
 dvigniti roko alzare la mano
 prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
 roke in noge le braccia e le gambe
 peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
 braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
 glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
 stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
 držati se za roko tenersi per mano
 mehke, negovane roke mani tenere, curate
 dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
 ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
 imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
 pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
 udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
 pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
 (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente
 2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
 prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
 pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
 dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
 umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
 gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
 denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
 delo mu gre od rok lavora svelto
 kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
 imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
 narediti na hitro roko fare frettolosamente
 3. pren. (človek) mano:
 potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
 hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona
 4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
 delati čevlje na roke fare le scarpe a mano
 5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
 imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
 vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
 pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
 posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
 novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
 vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
 pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
 iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
 biti v dobrih rokah essere in buone mani
 6. (moč koga ali česa) mano:
 biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
 biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.
 7.
 biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano
 8. pren.
 biti od rok essere fuori mano
 9. pejor. zampa:
 roke dol! giù le zampe
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
 dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
 držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
 držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
 že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
 poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
 podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
 pog. položiti roko nase suicidarsi
 ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
 pren. umiti si roke lavarsene le mani
 izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
 živeti iz rok v usta campare alla giornata
 biti si na roko aiutarsi a vicenda
 iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
 denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
 pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
 ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
 vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
 pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
 prositi za njeno roko chiedere la sua mano
 nositi koga na rokah coccolare qcn.
 kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
 ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
 biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
 kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
 politika močne roke la politica della mano dura
 sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
 imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
 ostati praznih rok restare a mani vuote
 odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
 dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
 delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
 začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
 imeti zvezane roke avere le mani legate
 vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
 imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
 saj nimam deset rok ho solo due mani!
 če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
 vešča roka mano esperta
 roke kvišku! mani in alto!
 elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
 rel. polaganje rok imposizione delle mani
 teh. mehanična roka braccio meccanico
 PREGOVORI:
 roka roko umije una mano lava l'altra
 boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
-  rokáv (-a) m
 1. manica:
 zašiti rokave cucire le maniche
 potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
 kratki, dolgi rokavi maniche corte, lunghe
 tričetrtinski rokavi maniche a tre quarti
 kimono rokavi maniche a kimono
 zasukati, zavihati rokave rimboccare le maniche
 stresati letnice kar iz rokava sgranare le date
 govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare a ruota libera
 2. braccio, ramo, diramazione (del fiume):
 morski rokav braccio di mare
 mrtvi rokav acqua stagnante
-  róžica (-e) f
 1. dem. od roža fiorellino, fioretto, fiore:
 gorske, gozdne rožice fiorellini di monte, di bosco
 zdravilne rožice erbe medicinali
 nabirati rožice cogliere fiori
 2. pren. donna giovane, graziosa
 3. (cvetica) bouquet franc. (del vino)
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 njemu pa res rožice cvetejo gli van bene proprio tutte
 rožice njenih lic so se osule la bellezza del suo volto è sparita, appassita
 pog. pren. povedati resnico skozi rožice indorare la pillola
 pren. biti v rožicah essere alticcio
 (v mladosti, v življenju) mu ni bilo z rožicami postlano non è vissuto su un letto di rose
 pren. rožice s Parnasa i fiori del Parnaso, le poesie
 pren. govoriti, kakor bi rožice sadil parlare come un libro stampato
-  rubare v. tr. (pres. rubo)
 1. krasti; (nasilno, z zvijačo) vzeti (tudi ekst.):
 rubare una mossa prehiteti potezo
 rubare lo stipendio slabo delati, krasti Bogu denar
 rubare un segreto a zvabiti skrivnost iz
 andare a rubare in casa del ladro pren. početi kaj jalovega
 2. pren.
 rubare il cuore osvojiti, streti srce
 rubare il mestiere a qcn. iti v tuj zelnik, poseči, posegati v tuje pristojnosti
 rubare ore al sonno naprezati se noč in dan
 rubare il tempo a qcn. komu krasti čas, nadlegovati koga z nepomembnimi zadevami
 rubare la vista zakrivati pogled (poslopje)
 rubarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj poželjivo gledati
 tutti se la rubavano per complimentarla vsi so se trgali, da bi ji čestitali
 3. absol. krasti:
 rubare a man salva krasti nekaznovano kot sraka
 rubare sul peso goljufati na teži
-  sabato m sobota:
 sabato grasso pustna sobota
 sabato inglese sobota s prostim popoldnevom
 Sabato Santo velika sobota
 Dio non paga il sabato božja kazen te slej ko prej doleti
 far sera e sabato pog. zamuditi se, ne da bi bilo delo opravljeno
 sabato che viene! šalj. o svetem Nikoli!
-  sàj konj.
 1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
 poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola
 2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
 pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
 saj je vendar otrok! ma è un bambino!
 3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
 saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta
 4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
 torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
 saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai
 5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
 ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
 boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
 pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
 saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere
-  samó adv.
 I.
 1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
 poznati samo navidez conoscere soltanto di vista
 2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
 mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
 samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare
 3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
 oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano
 4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
 samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
 samo noter, prosim! avanti, prego!
 samo tako naprej! avanti così!
 5. (izraža svarilo) ○:
 samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
 samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!
 6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
 rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!
 7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
 nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi
 8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
 samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
 samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa
 II. (v vezniški rabi)
 1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
 to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro
 2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
 vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no
 3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
 na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire
 4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
 ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore
 5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
 samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
 stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
 pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere
-  sánjati (-am)
 A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
 ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
 sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
 vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota
 B) sánjati se (-a se) impers.
 sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
 sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
 se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
 o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea
-  sapere*
 A) v. tr. (pres. sò)
 1. vedeti, znati:
 sapere un sacco di cose znati kup stvari
 non sa niente ne ve nič
 sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
 sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
 sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
 sapere di musica znati nekaj malega o glasbi
 2. (praktično) znati:
 sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
 sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
 sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo
 3. izvedeti:
 da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
 a saperlo! ko bi vedel!
 Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
 che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
 per chi non lo sapesse da veste
 sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
 sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov
 4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
 sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo
 5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
 sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
 saperci fare biti sposoben, znati
 6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
 non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
 non saprei ne bi vedel:
 Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel
 B) v. intr.
 1. imeti okus (po):
 sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
 non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv
 2. dišati, smrdeti:
 la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem
 3. zdeti se, imeti občutek:
 mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
 mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi
 C) m (le sing.) znanje
 PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim
-  sasso m
 1. kamen:
 una strada tutta sassi kamnata pot
 avere un cuore di sasso pren. biti krut, brezsrčen
 fa piangere i sassi, fa pena ai sassi pren. še kamen bi se ga usmilil; zadeva je prav mučna, smešna
 gettare, tirare sassi in colombaia pren. pljuvati v lastno skledo
 mettere un sasso sopra qcs. pren. zadevo zaključiti, o čem ne govoriti več
 rimanere di sasso okamneti (od začudenja, strahu ipd.)
 2. kamnita, strma stena
 3. ekst. strma gora; skalnat svet
 4. knjižno nagrobni kamen, grob
-  sátan (-a) m
 1. rel. demonio, diavolo; Satana; pog. satanasso:
 pren. biti zvit kot satan saperne una più del diavolo
 2. malvagio
 3. zool. satanasso (Chiroptes satanas)
 4. pog. (v medmetni rabi) diavolo:
 da bi te satan! che il diavolo ti porti!
- scanso m
 a scanso di da se izognemo; da ne bi prišlo do (česa); pisarn. v izogib:
 a scanso di equivoci da ne bi prišlo do nesporazumov
-  scarseggiare v. intr. (pres. scarseggio) manjkati, primanjkovati; biti pomanjkljiv:
 i viveri scarseggiano primanjkuje hrane
 direi che la tua educazione scarseggia rekel bi, da je tvoja vzgoja pomanjkljiva
-  scatolino m pomanjš. od ➞ scatola škatlica:
 sembra uscito dallo scatolino pren. pog. kot bi ga iz škatlice vzel