Franja

Zadetki iskanja

  • móst (-ú) m

    1. ponte:
    graditi, minirati most costruire, minare un ponte
    cestni, železniški most ponte stradale, ferroviario
    dvižni most ponte levatoio
    kamniti, leseni, železobetonski most ponte di pietra, di legno, in cemento armato
    pomični most ponte d'equipaggio
    nosilnost mostu portata del ponte
    razpetina mostu luna del ponte
    ločni most ponte ad arco
    viseči most ponte sospeso

    2. pren. ponte; legame:
    graditi most med narodoma gettare un ponte fra due popoli
    podreti vse mostove za seboj tagliare, bruciare i ponti

    3. igre cavallina

    4. kor. ponte

    5. navt. passerella, passatoia:
    navt. poveljniški most ponte di comando

    6. med. (mostiček) ponte; (pri očalih) montatura degli occhiali; anat.
    Varolijev most ponte di Varolio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    alp. ledeniški most ponte del ghiacciaio
    naravni most ponte naturale
    šol. šalj. oslovski most ponte dell'asino
    voj. pontonski most ponte su galleggianti
    avt. zadnji most ponte, assale posteriore
    aer. zračni most ponte aereo
  • mótenje (-a) n turbamento; disturbo; jur. turbativa:
    motenje nočnega miru turbamento della quiete notturna
    jur. motenje posesti turbativa del possesso
    rad. motenje radijskih oddaj jamming
  • motílec (-lca) m disturbatore, turbatore; perturbatore:
    motilec javnega miru disturbatore della quiete pubblica
    jur. motilec posesti turbatore del possesso
  • môtnja (-e) f

    1. (pri organizmu) disturbo; med. turba; alterazione:
    duševne, fiziološke motnje disturbi psichici, fisiologici
    želodčne motnje disturbo gastrico
    med. živčne motnje turbe nervose
    motnje v srčnem utripu alterazioni delle pulsazioni cardiache
    motnje požiranja disfagia
    motnje pri odvajanju seča disuria

    2. (pri napravah, v ozračju) disturbo; perturbazione:
    atmosferske, vremenske motnje disturbi atmosferici, perturbazioni atmosferiche
    meteor. frontalne motnje disturbi del fronte
  • motór (-ja) m

    1. teh. motore:
    pognati, prižgati, vključiti motor accendere, avviare il motore
    izključiti, ugasniti motor spegnere il motore
    brnenje motorja il ronzio del motore
    avtomobilski, ladijski motor motore per automobile, navale
    električni motor motore elettrico
    motor na bencin motore a benzina
    dizelski motor motore Diesel
    reaktivni motor motore a razzo

    2. (motorno kolo) motocicletta:
    motor s prikolico motocarrozzetta, sidecar
    dirkalni motor motocicletta da corsa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    strojn. dvotaktni motor motore a due tempi
    dvovaljni motor motore a due cilindri
    elektr. enofazni motor motore monofase
    enosmerni motor motore a corrente continua
    komutatorski motor motore a commutatore
    navt. izvenkrmni motor motore fuoribordo
    strojn. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interna
    Ottov motor motore Otto
    Wanklov motor motore Wankel
  • motore

    A) agg. (f -trice) gibalen, gonilen, ki poganja, motoren:
    albero motore avto gonilna gred
    forza motrice gonilna sila
    nervo motore anat. gibalni živec

    B) m

    1. filoz. gibalo, počelo:
    primo motore Bog

    2. pren. gibalo; vzrok

    3. tehn. motor:
    motore a combustione esterna motor z zunanjim izgorevanjem
    motore a combustione interna motor z notranjim izgorevanjem
    motore a benzina bencinski motor
    motore Diesel dizelski, dizel motor
    motore elettrico električni motor, elektromotor
    motore idraulico hidravlični motor
    motore pneumatico pnevmatični, zračni motor
    motore a due tempi dvotaktni motor
    motore a quattro tempi štiritaktni motor
    motore a razzo reaktivni motor

    4. ekst. motorno vozilo:
    sport del motore motorizem, motoristika
    corsa dietro motori šport (kolesarska) dirka za motorji
  • motríti (-ím) imperf.

    1. (opazovati, gledati) guardare, osservare

    2. giudicare:
    kritično motriti problem giudicare del problema con occhio critico

    3. star. volgere, fissare lo sguardo
  • movēnte m nagib, pobuda, povod:
    il movente del delitto nagib za zločin
  • movimento m

    1. gib, gibanje, premikanje; obtok, promet:
    movimento muscolare mišično gibanje
    movimento (di) terra gradb. zemeljska dela
    movimento della popolazione gibanje prebivalstva
    movimento del capitale ekon. gibanje, obtok kapitala
    movimenti di truppe voj. premiki enot

    2. promet

    3. glasba stavek

    4. pren. gibanje, smer:
    movimento letterario književno gibanje
    movimento studentesco študentsko gibanje
    movimento di liberazione della donna gibanje za emancipacijo žensk
  • móž (-á) m

    1. marito:
    dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
    rajni mož il defunto marito
    zakonski mož coniuge

    2. uomo:
    mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
    mož sivih las un uomo canuto

    3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
    vodilni možje dirigenti
    volilni možje elettori
    veliki možje i grandi (di una nazione)
    črni možje becchini
    občinski možje assessori; impiegati del comune
    možje zakona i tutori della legge, i poliziotti

    4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
    bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
    ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
    on je figa mož (figamož) è un vigliacco

    5. voj. (vojak brez čina) uomo:
    bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo

    6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
    metati cifra mož fare a testa e croce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti mož beseda essere uomo di parola
    biti mož dejanj essere uomo d'azione
    biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
    stati mož pri možu stare stretti come acciughe
    igre črni mož guardie e ladri
    etn. divji mož babau
    gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
    etn. povodni mož genio dell'acqua
    slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
    snežni mož pupazzo di neve
    meteor. ledeni možje gelo di maggio
  • možgáni (-ov) m pl.

    1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
    velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
    vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
    anat. mali možgani cervelletto, cerebello
    anat. srednji možgani mesencefalo
    anat. veliki možgani cervello, encefalo
    med. mehčanje možganov encefalomalacia
    pretres možganov commozione cerebrale
    telečji možgani cervello di vitello

    2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
    misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
    plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

    3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
    možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
    beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

    4. inform.
    elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
    možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
    danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
    iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
    napenjati možgane spremere le meningi
    rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
    pobrskati po možganih cercare di ricordare
    imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
  • mráčen (-čna -o) adj.

    1. scuro, buio; cupo:
    mračna noč notte buia
    mračen prostor locale scuro, buio

    2. pren. (neugodno razpoložen) tetro, cupo:
    mračen značaj carattere tetro
    mračno razpoloženje umore tetro

    3. pren. (zelo neprijeten) tetro, lugubre:
    pregnati mračne misli cacciare i pensieri lugubri

    4. pren. (ki nasprotuje svobodi, napredku) oscuro, tenebroso, buio:
    mračne sile forze oscure
    mračni srednji vek i secoli bui (del Medioevo)

    5. pren. (časovno odmaknjen v neznano preteklost) tenebroso;
    mračni bogovi dei ostili
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    slikati kaj v mračnih barvah raffigurare qcs. in toni foschi
    zool. mračni termit termite lucifuga (Reticulotermes lucifugus)
  • mrák (-a) m

    1. crepuscolo, buio:
    mrak se dela imbrunisce
    prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
    jutranji mrak albeggiare, alba
    večerni mrak crepuscolo
    proti mraku verso sera
    delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda

    2. buio, oscurità; nebbia:
    mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza

    3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione

    4. oscurantismo; notte:
    srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
    pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
    vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
    bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
    rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
    pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata
  • mràz (mráza) m

    1. freddo; gelo:
    mraz nastopi, poneha, popusti il freddo arriva, cessa
    mraz pritisne il freddo si fa intenso
    divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz freddo pungente, polare, freddo cane
    prvi mraz primi freddi
    trpeti, prenašati mraz patire, sentire, avere freddo
    drgetati, trepetati, tresti se od mraza tremare dal freddo
    biti ves trd od mraza essere gelato
    mraz mi je ho freddo
    mraz je, da drevje poka fa un freddo boia, cane

    2. (neprijeten občutek na koži zaradi vznemirjenja ipd. ) freddo:
    mraz ga spreleti, strese, če se tega spomni gli viene freddo solo a pensarci

    3. pren. (zadržanost, neprijaznost) gelo:
    mraz, ki ga začutiš ob nekih družinskih srečanjih il tangibile gelo di certe riunioni di famiglia

    4. nareč. (slana) brina;
    ajdo je osmodil, poparil mraz la brina ha bruciato il grano saraceno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mraz mi je v duši, pri duši sono triste, desolato
    nabrati se ga kakor berač mraza prendersi una sbronza colossale
    anat. čutnice za mraz cellule del freddo
    geogr. pol mraza Polo del freddo
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • mŕzlica (-e) f

    1. febbre:
    bolnika trese mrzlica, bolnik ima mrzlico il malato ha la febbre

    2. pog. malaria

    3. pren. febbre, agitazione, tensione; tremarella; frenesia:
    potovalna mrzlica febbre della partenza
    govorniška mrzlica tremarella

    4. pren. (veliko povečanje neke dejavnosti) febbre:
    nakupovalna mrzlica frenesia degli acquisti
    igralna mrzlica la frenesia del gioco
    izpitna mrzlica paura degli esami
    zlata mrzlica febbre dell'oro
    med. intermitentna mrzlica febbre intermittente
    porodna mrzlica febbre puerperale
    povratna mrzlica febbre ricorrente
    rumena mrzlica febbre gialla
  • múha (-e) f

    1. zool. mosca (Musca domestica):
    muhe brenčijo le mosche ronzano
    muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
    odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
    roji muh sciami di mosche
    sredstvo proti muham moschicida
    bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
    množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
    umirati kot muhe morire in massa
    pijan kot muha ubriaco fradicio
    siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
    muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
    čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
    češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
    hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
    konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
    mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
    podrepna muha tafano
    španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
    muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

    2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

    3. voj. mira, mirino

    4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
    biti poln muh avere tanti grilli per la testa
    imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
    prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
    pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

    5. friz. mosca

    6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
    cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
    udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
    mož ni od muh il tipo non è da poco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
    biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
    vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
    iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
    na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
    muha enodnevnica moda passeggera, effimera
    modna muha capriccio della moda
    rib. umetna muha mosca
    PREGOVORI:
    v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù
  • múhast (-a -o) adj.

    1. capriccioso; incostante, volubile; balzano; lunatico; estroso:
    muhasta usoda il capriccio del destino
    muhasta zima inverno incostante
    muhast značaj carattere estroso

    2. disubbidiente, permaloso

    3. star. malizioso
  • muro m (pl. -ri; f pl. -ra)

    1. zid:
    muro a secco suhi zid
    muro di cotto opečni zid
    muro maestro glavni zid
    muro divisorio pregradni zid
    muro di sostegno oporni zid
    muro di Berlino hist., polit. berlinski zid
    muro del pianto hist., arhit. zid joka
    armadio a muro zidna omara
    parlare al muro pren. govoriti stenam
    avere le spalle al muro pren. imeti dobro kritje
    mettere qcn. con le spalle al muro pren. koga pritisniti ob zid
    mettere qcn. al muro pren. postaviti koga pred zid
    anche i muri hanno orecchie pren. tudi zidovi imajo ušesa, nevarno je, da te kdo sliši

    2. ekst. bran, zavetje

    3. ekst. pren. ovira:
    un muro d'odio zid sovraštva
    muro del suono zvočni zid

    4. šport zid

    5. (pl. -ra) zidovi; obzidje:
    mura turrite obzidje s stolpi
    chiudersi fra quattro mura zapreti se med štiri stene
  • mušíca (-e) f moscerino:
    roji mušic sciami di moscerini
    zool. češnjeva mušica mosca delle ciliege (Rhagolatis cerasi)
    pšenična mušica clorope del grano (Chlorops frumilionis)
    vinska mušica drosofila (Drosophila melanogaster)
    med. leteče mušice macchioline, puntini