móst (-ú) m
1. ponte:
graditi, minirati most costruire, minare un ponte
cestni, železniški most ponte stradale, ferroviario
dvižni most ponte levatoio
kamniti, leseni, železobetonski most ponte di pietra, di legno, in cemento armato
pomični most ponte d'equipaggio
nosilnost mostu portata del ponte
razpetina mostu luna del ponte
ločni most ponte ad arco
viseči most ponte sospeso
2. pren. ponte; legame:
graditi most med narodoma gettare un ponte fra due popoli
podreti vse mostove za seboj tagliare, bruciare i ponti
3. igre cavallina
4. kor. ponte
5. navt. passerella, passatoia:
navt. poveljniški most ponte di comando
6. med. (mostiček) ponte; (pri očalih) montatura degli occhiali; anat.
Varolijev most ponte di Varolio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
alp. ledeniški most ponte del ghiacciaio
naravni most ponte naturale
šol. šalj. oslovski most ponte dell'asino
voj. pontonski most ponte su galleggianti
avt. zadnji most ponte, assale posteriore
aer. zračni most ponte aereo
Zadetki iskanja
- mótenje (-a) n turbamento; disturbo; jur. turbativa:
motenje nočnega miru turbamento della quiete notturna
jur. motenje posesti turbativa del possesso
rad. motenje radijskih oddaj jamming - motílec (-lca) m disturbatore, turbatore; perturbatore:
motilec javnega miru disturbatore della quiete pubblica
jur. motilec posesti turbatore del possesso - môtnja (-e) f
1. (pri organizmu) disturbo; med. turba; alterazione:
duševne, fiziološke motnje disturbi psichici, fisiologici
želodčne motnje disturbo gastrico
med. živčne motnje turbe nervose
motnje v srčnem utripu alterazioni delle pulsazioni cardiache
motnje požiranja disfagia
motnje pri odvajanju seča disuria
2. (pri napravah, v ozračju) disturbo; perturbazione:
atmosferske, vremenske motnje disturbi atmosferici, perturbazioni atmosferiche
meteor. frontalne motnje disturbi del fronte - motór (-ja) m
1. teh. motore:
pognati, prižgati, vključiti motor accendere, avviare il motore
izključiti, ugasniti motor spegnere il motore
brnenje motorja il ronzio del motore
avtomobilski, ladijski motor motore per automobile, navale
električni motor motore elettrico
motor na bencin motore a benzina
dizelski motor motore Diesel
reaktivni motor motore a razzo
2. (motorno kolo) motocicletta:
motor s prikolico motocarrozzetta, sidecar
dirkalni motor motocicletta da corsa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. dvotaktni motor motore a due tempi
dvovaljni motor motore a due cilindri
elektr. enofazni motor motore monofase
enosmerni motor motore a corrente continua
komutatorski motor motore a commutatore
navt. izvenkrmni motor motore fuoribordo
strojn. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interna
Ottov motor motore Otto
Wanklov motor motore Wankel - motore
A) agg. (f -trice) gibalen, gonilen, ki poganja, motoren:
albero motore avto gonilna gred
forza motrice gonilna sila
nervo motore anat. gibalni živec
B) m
1. filoz. gibalo, počelo:
primo motore Bog
2. pren. gibalo; vzrok
3. tehn. motor:
motore a combustione esterna motor z zunanjim izgorevanjem
motore a combustione interna motor z notranjim izgorevanjem
motore a benzina bencinski motor
motore Diesel dizelski, dizel motor
motore elettrico električni motor, elektromotor
motore idraulico hidravlični motor
motore pneumatico pnevmatični, zračni motor
motore a due tempi dvotaktni motor
motore a quattro tempi štiritaktni motor
motore a razzo reaktivni motor
4. ekst. motorno vozilo:
sport del motore motorizem, motoristika
corsa dietro motori šport (kolesarska) dirka za motorji - motríti (-ím) imperf.
1. (opazovati, gledati) guardare, osservare
2. giudicare:
kritično motriti problem giudicare del problema con occhio critico
3. star. volgere, fissare lo sguardo - movēnte m nagib, pobuda, povod:
il movente del delitto nagib za zločin - movimento m
1. gib, gibanje, premikanje; obtok, promet:
movimento muscolare mišično gibanje
movimento (di) terra gradb. zemeljska dela
movimento della popolazione gibanje prebivalstva
movimento del capitale ekon. gibanje, obtok kapitala
movimenti di truppe voj. premiki enot
2. promet
3. glasba stavek
4. pren. gibanje, smer:
movimento letterario književno gibanje
movimento studentesco študentsko gibanje
movimento di liberazione della donna gibanje za emancipacijo žensk - móž (-á) m
1. marito:
dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
rajni mož il defunto marito
zakonski mož coniuge
2. uomo:
mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
mož sivih las un uomo canuto
3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
vodilni možje dirigenti
volilni možje elettori
veliki možje i grandi (di una nazione)
črni možje becchini
občinski možje assessori; impiegati del comune
možje zakona i tutori della legge, i poliziotti
4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
on je figa mož (figamož) è un vigliacco
5. voj. (vojak brez čina) uomo:
bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo
6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
metati cifra mož fare a testa e croce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti mož beseda essere uomo di parola
biti mož dejanj essere uomo d'azione
biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
stati mož pri možu stare stretti come acciughe
igre črni mož guardie e ladri
etn. divji mož babau
gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
etn. povodni mož genio dell'acqua
slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
snežni mož pupazzo di neve
meteor. ledeni možje gelo di maggio - možgáni (-ov) m pl.
1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
anat. mali možgani cervelletto, cerebello
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. veliki možgani cervello, encefalo
med. mehčanje možganov encefalomalacia
pretres možganov commozione cerebrale
telečji možgani cervello di vitello
2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito
3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
beg možganov (iz države) fuga dei cervelli
4. inform.
elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
napenjati možgane spremere le meningi
rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
pobrskati po možganih cercare di ricordare
imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa - mráčen (-čna -o) adj.
1. scuro, buio; cupo:
mračna noč notte buia
mračen prostor locale scuro, buio
2. pren. (neugodno razpoložen) tetro, cupo:
mračen značaj carattere tetro
mračno razpoloženje umore tetro
3. pren. (zelo neprijeten) tetro, lugubre:
pregnati mračne misli cacciare i pensieri lugubri
4. pren. (ki nasprotuje svobodi, napredku) oscuro, tenebroso, buio:
mračne sile forze oscure
mračni srednji vek i secoli bui (del Medioevo)
5. pren. (časovno odmaknjen v neznano preteklost) tenebroso;
mračni bogovi dei ostili
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slikati kaj v mračnih barvah raffigurare qcs. in toni foschi
zool. mračni termit termite lucifuga (Reticulotermes lucifugus) - mrák (-a) m
1. crepuscolo, buio:
mrak se dela imbrunisce
prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
jutranji mrak albeggiare, alba
večerni mrak crepuscolo
proti mraku verso sera
delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda
2. buio, oscurità; nebbia:
mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza
3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione
4. oscurantismo; notte:
srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata - mràz (mráza) m
1. freddo; gelo:
mraz nastopi, poneha, popusti il freddo arriva, cessa
mraz pritisne il freddo si fa intenso
divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz freddo pungente, polare, freddo cane
prvi mraz primi freddi
trpeti, prenašati mraz patire, sentire, avere freddo
drgetati, trepetati, tresti se od mraza tremare dal freddo
biti ves trd od mraza essere gelato
mraz mi je ho freddo
mraz je, da drevje poka fa un freddo boia, cane
2. (neprijeten občutek na koži zaradi vznemirjenja ipd. ) freddo:
mraz ga spreleti, strese, če se tega spomni gli viene freddo solo a pensarci
3. pren. (zadržanost, neprijaznost) gelo:
mraz, ki ga začutiš ob nekih družinskih srečanjih il tangibile gelo di certe riunioni di famiglia
4. nareč. (slana) brina;
ajdo je osmodil, poparil mraz la brina ha bruciato il grano saraceno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mraz mi je v duši, pri duši sono triste, desolato
nabrati se ga kakor berač mraza prendersi una sbronza colossale
anat. čutnice za mraz cellule del freddo
geogr. pol mraza Polo del freddo - mŕtev (-tva -o)
A) adj.
1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte
2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco
3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa
4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto
5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate
6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta
8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto
9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto
B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti - mŕzlica (-e) f
1. febbre:
bolnika trese mrzlica, bolnik ima mrzlico il malato ha la febbre
2. pog. malaria
3. pren. febbre, agitazione, tensione; tremarella; frenesia:
potovalna mrzlica febbre della partenza
govorniška mrzlica tremarella
4. pren. (veliko povečanje neke dejavnosti) febbre:
nakupovalna mrzlica frenesia degli acquisti
igralna mrzlica la frenesia del gioco
izpitna mrzlica paura degli esami
zlata mrzlica febbre dell'oro
med. intermitentna mrzlica febbre intermittente
porodna mrzlica febbre puerperale
povratna mrzlica febbre ricorrente
rumena mrzlica febbre gialla - múha (-e) f
1. zool. mosca (Musca domestica):
muhe brenčijo le mosche ronzano
muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
roji muh sciami di mosche
sredstvo proti muham moschicida
bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
umirati kot muhe morire in massa
pijan kot muha ubriaco fradicio
siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
podrepna muha tafano
španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)
2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo
3. voj. mira, mirino
4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
biti poln muh avere tanti grilli per la testa
imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere
5. friz. mosca
6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
mož ni od muh il tipo non è da poco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
muha enodnevnica moda passeggera, effimera
modna muha capriccio della moda
rib. umetna muha mosca
PREGOVORI:
v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù - múhast (-a -o) adj.
1. capriccioso; incostante, volubile; balzano; lunatico; estroso:
muhasta usoda il capriccio del destino
muhasta zima inverno incostante
muhast značaj carattere estroso
2. disubbidiente, permaloso
3. star. malizioso - muro m (pl. -ri; f pl. -ra)
1. zid:
muro a secco suhi zid
muro di cotto opečni zid
muro maestro glavni zid
muro divisorio pregradni zid
muro di sostegno oporni zid
muro di Berlino hist., polit. berlinski zid
muro del pianto hist., arhit. zid joka
armadio a muro zidna omara
parlare al muro pren. govoriti stenam
avere le spalle al muro pren. imeti dobro kritje
mettere qcn. con le spalle al muro pren. koga pritisniti ob zid
mettere qcn. al muro pren. postaviti koga pred zid
anche i muri hanno orecchie pren. tudi zidovi imajo ušesa, nevarno je, da te kdo sliši
2. ekst. bran, zavetje
3. ekst. pren. ovira:
un muro d'odio zid sovraštva
muro del suono zvočni zid
4. šport zid
5. (pl. -ra) zidovi; obzidje:
mura turrite obzidje s stolpi
chiudersi fra quattro mura zapreti se med štiri stene - mušíca (-e) f moscerino:
roji mušic sciami di moscerini
zool. češnjeva mušica mosca delle ciliege (Rhagolatis cerasi)
pšenična mušica clorope del grano (Chlorops frumilionis)
vinska mušica drosofila (Drosophila melanogaster)
med. leteče mušice macchioline, puntini