Franja

Zadetki iskanja

  • pubblico

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. javen (v zvezi s skupnostjo):
    garantire l'ordine pubblico, la quiete pubblica skrbeti za javni red, za javni mir
    vita pubblica politika
    salute pubblica zdravstveno varstvo
    forza pubblica policija
    debito pubblico ekon. javni dolg
    diritto pubblico pravo javno pravo
    Pubblico Ministero, Pubblica Accusa pravo javno tožilstvo
    Pubbliche relazioni stiki z javnostjo

    2. javen (ki pripada vsem):
    opinione pubblica javno mnenje
    cerimonia pubblica javna svečanost, ceremonija
    esame pubblico javni izpit
    di dominio pubblico javen, splošno znan

    3. javen (vsem dostopen):
    giardino pubblico park
    locale pubblico javni lokal

    B) m publika, javnost, občinstvo:
    in pubblico javno, v javnosti
  • pugnalare v. tr. (pres. pugnalo) zabosti:
    pugnalare alle spalle pren. zasaditi nož v hrbet, zahrbtno udariti
  • pugno m

    1. pest:
    avere qcs. in pugno pren. imeti kaj v rokah
    firmare di proprio pugno podpisati lastnoročno
    mostrare il pugno groziti
    stringere i pugni per la rabbia ekst. stiskati pesti od jeze
    tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
    pugno di ferro boksar (orožje)

    2. udarec s pestjo:
    fare a pugni pretepati se, s pestmi se obdelovati; pren. nasprotovati si

    3. ekst. prgišče, peščica:
    restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
  • púhel (-hla -o) adj.

    1. vuoto; vacuo:
    puhlo seme seme non germinativo

    2. pren. vuoto, banale, insipido, pedestre:
    puhle besede discorsi vuoti
    knjiž. zlasti v mladosti se vdajamo puhlim užitkom specie in gioventù ci lasciamo attrarre dalle lusinghe della vita
  • pungere* v. tr. (pres. pungo)

    1. zbosti; pičiti

    2. žgati (koprive); ščipniti, ščipati

    3. pren. zbosti, zbadati:
    pungere sul vivo zadeti v živo
  • puntata3 f

    1. zvezek

    2. nadaljevanje:
    romanzo a puntate roman v nadaljevanjih
  • punto

    A) m

    1. mat. točka:
    punto di contatto dotikališče
    punti cardinali strani neba
    punto di fuga konvergentna točka
    punto morto mrtva točka (tudi pren.);
    punto di orientamento orientacijska točka
    punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
    punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
    punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
    di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
    cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
    essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

    2. navt. lega, položaj:
    fare il punto določiti lego
    fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

    3. pika:
    due punti dvopičje
    punto e virgola podpičje
    punto esclamativo klicaj
    punto interrogativo vprašaj
    punti di sospensione, sospensivi tropičje
    fare punto pren. prenehati
    mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

    4.
    punto cieco anat. slepa pega
    punto lacrimale anat. solzna pika
    punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

    5. točka, mesto:
    punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
    punto di ritrovo shajališče
    punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

    6. mesto, odlomek; ekst. točka:
    commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
    trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
    venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
    questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

    7. trenutek, hip:
    arrivare a buon punto priti o pravem času
    essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
    a mezzogiorno in punto točno opoldne
    in punto di morte tik pred smrtjo

    8. rok, stopnja, točka:
    essere a buon punto pren. lepo napredovati
    mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
    mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
    punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
    a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
    fino a un certo punto do neke meje, nekako
    di tutto punto popolnoma

    9. točka, ocena:
    dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
    essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
    vittoria ai punti zmaga po točkah

    10. obrt vbod:
    punto a croce križni vbod
    punto erba stebelni vbod
    punto smerlo robni vbod
    punto metallico kovinska spojka
    dare un punto na hitro zašiti

    11. med. šiv:
    mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

    12. fiz. točka:
    punto critico kritična točka
    punto di ebollizione vrelišče
    punto di fusione tališče
    punto di gelo zmrzišče
    punto di infiammabilità vnetišče

    13. glasba pika

    14.
    punto tipografico tipografska točka

    15. hist. punca, čistinski žig

    B) agg. toskansko nikakršen, noben:
    non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

    C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
    non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
    né punto né poco kratko in malo ne
  • purgante

    A) m farm. odvajalo, čistilo; laksativ

    B) agg.

    1. farm. odvajalen, laksativen

    2. relig.
    anime purganti duše v vicah
  • púrpur (-ja) m

    1. (barva) porpora

    2. (škrlat) porpora:
    kardinali v purpurju i porporati
  • púst (-a) m

    1. carnevale:
    praznovati pust festeggiare il carnevale
    našemiti se za pusta mascherarsi per carnevale

    2. etn. (lutka iz slame) carnevale:
    pokopavati pusta bruciare il carnevale

    3. nareč. maschera carnevalesca; pren.
    držati se kot pust v pratiki avere una faccia da funerale
  • pustíti (-ím) | púščati (-am) perf., imperf.

    1. lasciare:
    pustiti vrata nezaklenjena lasciare aperta la porta
    pustiti koga pri miru lasciare in pace qcn.

    2. (z nedoločnikom) lasciare, fare, permettere:
    pustiti si rasti brado lasciarsi crescere la barba
    pustiti testo vzhajati far, lasciar lievitare l'impasto
    pustiti koga spati lasciar dormire qcn.
    pusti mu oditi lascialo andare

    3. (povzročiti, povzročati, da kje kaj je, ostane) lasciare:
    tat ni pustil prstnih odtisov il ladro non ha lasciato le impronte digitali
    bolezen lahko pusti hude posledice la malattia può lasciare gravi conseguenze

    4. (zapustiti, zapuščati) lasciare, abbandonare:
    vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest tutti lo abbandonarono, solo il cane gli rimase fedele

    5. distaccare, distanziare, seminare:
    najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem il corridore più forte cominciò a distanziare i concorrenti uno dopo l'altro

    6. (nehati, nehavati) lasciare, abbandonare, smettere:
    pustiti delo, kajenje lasciare il lavoro, smettere di fumare

    7. gocciolare, grondare, versare, colare:
    lonec pušča la pentola perde

    8. perforare:
    med. nekdaj puščati kri salassare, fare un salasso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti koga čakati farsi aspettare
    pustiti koga pozdraviti mandare i saluti per qcn.
    pustiti se prositi farsi pregare
    le kje si pustil pamet come mai hai potuto essere così sciocco
    pren. pustiti domišljiji prosto pot fantasticare
    pren. pustiti komu proste roke dare carta bianca a qcn.
    pustimo to lasciamo perdere
    pustiti koga iz misli dimenticarsi di qcn.
    ne pustiti koga izpred oči tenere d'occhio qcn.
    pustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
    pustiti ves denar v gostilni spendere tutto sbevazzando
    ne pustiti do sebe essere inavvicinable
    puščati barvo perdere il colore
  • pustolóvščina (-e) f avventura:
    iskati pustolovščine andare in cerca d'avventure
    spuščati se v ljubezenske pustolovščine avere avventure galanti
  • puščáva (-e) f

    1. geogr. deserto:
    zelenice v puščavi oasi nel deserto
    kamnita, peščena puščava deserto sassoso, sabbioso
    sinovi puščave i figli del deserto, i beduini

    2. luogo solitario, luogo fuori mano; pren. tebaide

    3. pren. cimitero, mortorio;
    spremeniti mesto v puščavo saccheggiare, devastare la città; radere al suolo la città
    bibl. glas vpijočega v puščavi voce che grida nel deserto; vox clamantis in deserto
  • púščičast (-a -o) adj. saettiforme, sagittato; aer.
    puščičasto krilo ala a delta
    bot. puščičasti listi foglie saettiformi, sagittate
    teh. puščičasto ozobje denti a V
  • púška (-e) f fucile; moschetto, schioppo:
    nameriti puško puntare il fucile
    sprožiti puško sparare, premere il grilletto (del fucile)
    biti oborožen s puško essere armato di fucile
    lovska puška fucile da caccia
    puška dvocevka doppietta
    (vojaška) puška fucile
    avtomatska puška moschetto automatico
    malokalibrska puška fucile di piccolo calibro
    strojna puška mitragliatrice
    šport. puška na šibre flobert, fucile a pallini, a pallettoni
    podvodna puška fucile subacqueo
    fiz. elektronska puška acceleratore di elettroni
    voj. nož na puško (povelje) baionett-arm!
    voj. puško k nogi piedarm!
    voj. puško na rame spallarm!
    pren. vreči puško v koruzo abbandonare la lotta, desistere
    pren. prijeti, zgrabiti za puško ribellarsi, sollevarsi in armi
    pren. umreti s puško v roki morire combattendo
  • qua1

    A) avv.

    1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
    vieni qua fuori pridi ven!
    entra qua dentro vstopi (sem) noter!
    sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
    qua ti volevo tukaj sem te čakal!
    qua viene il difficile tukaj se začnejo težave

    2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
    eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
    guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
    qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!

    3.
    in qua sem, semkaj (kraj)
    voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
    da un anno in qua že leto dni
    da un tempo in qua že nekaj časa
    da un pezzo in qua pog. že dalj časa

    4.
    di qua od tod:
    di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
    vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
    finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
    andare di qua e di là iti sem in tja
    per di qua tod:
    per di qua faremo più presto tod pridemo prej
    al di qua tostran

    B) prep.
    di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
    di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
    abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom
  • quadro2

    A) m

    1. umet. slika:
    quadro a olio, a tempera oljnata slika, tempera slika

    2. kvadrat:
    quadro nero šol. tabla
    in quadro kvadratno, v kvadratu

    3. pren. slika, oris:
    quadro clinico med. klinična slika
    quadro politico politični položaj
    fare un quadro della situazione politica internazionale orisati mednarodni politični položaj

    4. pren. slika, podoba

    5. pren. tabela, slika:
    quadro murale šol. zidna slika
    quadro sinottico preglednica, razpredelnica

    6. tehn. plošča, miza, panel:
    quadro di distribuzione, di manovra, portastrumenti razdelilna, komandna, instrumentna plošča

    7. gled. slika

    8. navt.
    quadro di poppa krmno zrcalo

    9. šport
    quadro svedese švedska lestev

    10.
    quadri pl. (politični, vodstveni) kadri

    11. igre
    quadri pl. karo

    B) agg. invar.
    legge quadro okvirni zakon
  • qualificare

    A) v. tr. (pres. qualifico)

    1. označiti, označevati; opredeliti, opredeljevati; okvalificirati:
    qualificare qcn. come un pessimo soggetto koga označiti kot skrajno negativno osebo

    2. kvalificirati, usposobiti (za)

    B) ➞ qualificarsi v. rifl. (pres. mi qualifico)

    1. kvalificirati se; usposobiti, usposabljati se (za); predstaviti, predstavljati se (kot):
    qualificarsi come giornalista predstaviti se kot novinar

    2. uvrstiti, uvrščati se:
    qualificarsi a un concorso uvrstiti se (med boljše) na tekmovanju

    3. šport kvalificirati se (za), uvrstiti se (v):
    qualificarsi per la finale kvalificirati se, uvrstiti se v finale
  • qualsiasi agg. vsak; katerikoli; kakršenkoli:
    sono a sua disposizione in qualsiasi momento na razpolago sem vam v vsakem trenutku
    sono d'accordo con te, qualsiasi decisione tu prenda strinjam se s tabo, kakorkoli se boš odločil
    una ragazza qualsiasi navadno, preprosto dekle (tudi slabš.)
  • quantunque cong. čeprav, čeravno:
    è andato in ufficio quantunque non si sentisse bene šel je v pisarno, čeprav se ni dobro počutil