môčen | močán (-na -o) adj.
1. forte; robusto; potente; forzuto; gagliardo:
močan kot bik forte come un toro
močan avto automobile potente
močan značaj carattere forte
2. (ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo) forte:
močni zobje denti forti
močne korenine radici forti
močna industrija industria sviluppata
močno turistično središče importante centro turistico
3. (zelo odporen proti zunanjim silam) forte, resistente:
močna tkanina tessuto resistente
4. (ki ima tako značilnost, da more uveljavljati svojo voljo, svoj vpliv) forte
5. pren. (ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo) forte:
ima močne boke ha fianchi forti, è forte di fianchi
ženska močnih prsi donna dal seno prepotente
evf. zelo močna ženska donna molto grassa
6. (v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri) forte; potente:
močen strup veleno potente
močne cigarete sigarette forti
močna kava caffè forte
močno vino vino forte
7. (zelo hranljiv, kaloričen) sostanzioso:
pripraviti močan zajtrk preparare una colazione sostanziosa
8. (ki presega navadno stopnjo glede na posledice, količino oziroma obseg, čutno zaznavnost, intenzivnost) forte; violento:
pihal je močan veter soffiava un vento forte
naredil je močan požirek fece una sorsata abbondante
močan vonj odore forte
močan glas voce forte
močan vpliv, vtis influsso, impressione forte
močne barve colori violenti
9. (ki presega običajno stopnjo) grande; grosso:
močan talent grande talento
močne besede parole grosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. predstavniki močnega spola i rappresentanti del sesso forte
imeti močne živce avere i nervi saldi
imeti močne karte avere buone carte
v hiši manjka močnih rok in casa manca un padrone capace
politika močne roke la politica della mano pesante
močno krmilo foraggio condensato
močna kislina acido concentrato
meteor. močen jugozahodnik libecciata
močen vzhodni veter levantara
močen poteg stratta, strattona
močen stisk strizzone
močen sunek trabalzone
močen udarec sculaccione, pestone; pog. svirgola
šport. močen strel stangata, stoccata, bolide
močen val frangente
PREGOVORI:
prazen sod ima močen glas le teste di legno fan sempre del chiasso
Zadetki iskanja
- modrína (-e) f azzurro, celeste:
modrina neba l'azzurro del cielo - modrósten (-tna -o) adj. pieno di saggezza, saggio; iron. saccente:
modrostne puhlice frasi saccenti
anat. modrostni zob dente del giudizio - mogóčiti (-im)
A) imperf.
1. parlare con presunzione
2. redko permettere
B) mogóčiti se (-im se) imperf. refl. dominare, troneggiare:
na hribu se mogoči grad un castello domina dall'alto del monte - mogočnják (-a) m
1. potente; magnate
2. pren. (največji hrib)
mogočnjak Snežnik il massiccio del Monte Nevoso - mogótec (-tca) m pren. potente; magnate; notabile; grande; pejor. pren. ras, satrapo:
finančni mogotec magnate della finanza
strankarski mogotci i notabili del partito - mójster (-tra) m
1. pren. (kdor zna kaj dobro narediti) maestro:
ta zidar je mojster un muratore che è un vero maestro
mojster besede bravo scrittore
mojster dleta bravo scultore
mojster taktirke bravo direttore d'orchestra
stari mojstri i classici
2. (najvišje usposobljen v obrtni stroki) maestro, mastro:
kuharski, predilni, tesarski mojster maestro cuoco, filatore; mastro d'ascia
vaja dela mojstra la pratica fa il maestro
mojster skaza guastamestieri
mojster in pol maestro provetto
kor. baletni mojster direttore del corpo di ballo
hist. cehovski mojster maestro di corporazione
muz. koncertni mojster primo violino
šah. mednarodni, nacionalni mojster maestro internazionale, nazionale
gled. odrski mojster tecnico allestitore
rad. tonski mojster tecnico del suono
PREGOVORI:
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro - mōle1 f
1. gmota, masa; masivna zgradba:
la mole del K2 gmota gore K2
Mole Antonelliana arhit. Antonellijev stolp (v Torinu)
all'ombra della Mole pren. v Torinu
2. pren. razsežnost, obsežnost, velikost:
ho finito una notevole mole del lavoro končal sem precej dela - moléti (-ím) imperf. sporgere da, fuori; emergere; risaltare:
psu je molel jezik iz gobca la lingua del cane sporgeva dal muso - molítev (-tve) f rel. preghiera, orazione; ufficio; knjiž. prece:
jutranja, večerna molitev preghiera del mattino, serale
pogrebne molitve orazioni funebri
knjiga molitev libro di preghiere
Gospodova molitev preghiera dominicale, Padrenostro - mòlj (môlja) m zool. tignola, tarma:
suknarski molj tignola dei panni (Tinea pellionella)
žitni molj tignola del grano (Tinea)
močnati molj tignola grigia, della farina (Ephestia kuhniella)
panjski molj tignola degli alveari, della cera (Galleria mellonella) - momento m
1. trenutek, hip:
a momenti kmalu
al momento di ko, v trenutku ko
arrivare all'ultimo momento priti zadnji trenutek
da un momento all'altro vsak hip, zelo kmalu
durare un momento zelo kratko trajati
non stare fermo un momento ne biti pri miru niti za trenutek
per il momento za zdaj, trenutno
sul momento takoj, nemudoma
il fatto del momento dogodek dneva
l'entusiasmo del momento trenutno, kratkotrajno navdušenje
dal momento che glede na to, da
2. trenutek, okoliščina, stanje; prilika, priložnost:
stiamo passando brutti momenti preživljamo hude trenutke
cogliere il momento opportuno izkoristiti ugodno priložnost
è il momento di agire zdaj je treba ukrepati
3. pog. malo:
un momento di pazienza, per favore! trenutek, prosim!
4. fiz. moment:
momento magnetico magnetni moment
momento di rotazione vrtilni moment
5. glasba moment musical - monco
A) agg. (m pl. -chi)
1. odrezan, odsekan
2. pren. nepopoln, okrnjen
3. brezrok:
uomo monco del braccio sinistro človek brez leve roke
B) m (f -ca; m pl. -chi) brezroka oseba - mondo2 m
1. svet, vesolje:
non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
da che mondo è mondo od zmeraj
2. zemlja, svet:
fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
in capo al mondo pren. na koncu sveta
conoscere mezzo mondo veliko potovati
per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
il nuovo mondo novi svet, Amerika
il mondo antico stari svet
il terzo mondo polit. tretji svet
3.
il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!
4. svet (vrste):
il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet
5. svet, ljudje, človeštvo:
non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
gabbare il mondo prevarati vse
il mondo presente človeštvo danes
il mondo civile civilna družba
il gran mondo, il bel mondo visoka družba
6. (človeško) življenje:
dare, mettere al mondo roditi
lasciare il mondo umreti
venire al mondo roditi se
uomo di mondo izkušen mož
prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti
7. svet, civilizacija:
il mondo classico klasični svet
8. svet, srenja, sloj, razred:
il mondo letterario literati
il mondo operaio delavci, proletariat
9. pren. množica, kup:
avere un mondo di guai imeti kup skrbi
10.
mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas - monokultúren (-rna -o) adj. di, a monocoltura:
poljedelstvo dežele je monokulturno l'agricoltura del Paese è a monocultura - monte m
1. gora, hrib:
a monte proti vrhu, na vrhu
a monte di nad
promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih
2. pren. gora, velik kup:
a monti na kupe
un monte di botte debele batine
un monte di quattrini kup denarja
3. igre kup (odvrženih kart):
andare a monte pren. iti po vodi, propasti
mandare a monte pren. onemogočiti, uničiti, zavoziti
4. fond, sklad:
monte premi nagradni sklad
5.
monte di pietà zastavljalnica
6. anat.
monte di Venere, monte del pube venerin griček
PREGOVORI: loda il monte e attienti al piano preg. hvali goro, drži se doline - morála (-e) f
1. (la) morale, etica:
krščanska morala la morale cristiana
kršiti poklicno, športno moralo violare, trasgredire l'etica professionale, sportiva
2. (načelo, stališče) (la) morale, principio:
zagovarjati moralo žrtvovanja difendere la morale del sacrificio
3. (psihična pripravljenost, zavzetost) (il) morale:
morala moštva, vojakov je nizka il morale della squadra, della truppa è basso
4. lit. (kar je dobro, koristno upoštevati) (la) morale:
morala basni, zgodbe la morale della favola - mórje (-a) n
1. mare:
reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
pluti po morju navigare
potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
potisniti ladjo v morje varare una nave
gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
vihar na morju tempesta di mare; uragano
globoko, plitvo morje mare profondo, basso
modro morje mare azzurro
mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
na odprtem morju in alto mare
peščeno morje mare di sabbia
nekdo je padel v morje! uomo in mare!
geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure
2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare
3. (morska voda) mare
4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
pren. v morje vreči buttare a mare
pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
geol. brahično morje mare salmastroso
mrtvo morje mare morto
notranje morje mare interno
obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
morje ljudi un fottio di gente
PREGOVORI:
hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano - mosca
A) f
1. zool. hišna muha (Musca domestica):
mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)
2.
essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
morire come le mosche pren. cepati kot muhe
non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!
3. pren. tečnež, nadležnež:
mosca cocchiera postavljač, samozvani šef
4. kozmet. (lepotna) muha
5. rib. muha
6.
mosca cieca igre slepe miši
PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo
B) agg. invar. šport mušje kategorije
C) m invar. šport atlet mušje kategorije - mōssa f
1. kretnja; ekst. voj. premik, premikanje:
spiare le mosse del nemico skrivaj opazovati sovražnikovo premikanje
2. gib, kretnja, gesta
3. pren. akcija, poteza, korak:
mossa falsa, errata narobe, zgrešena poteza
4. pren. začetek:
essere sulle mosse (di) biti na tem, da
prendere le mosse da začenjati s
5. šah poteza:
scacco matto in due mosse šah mat v dveh potezah
rubare la mossa prehiteti nasprotnika