Franja

Zadetki iskanja

  • môčen | močán (-na -o) adj.

    1. forte; robusto; potente; forzuto; gagliardo:
    močan kot bik forte come un toro
    močan avto automobile potente
    močan značaj carattere forte

    2. (ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo) forte:
    močni zobje denti forti
    močne korenine radici forti
    močna industrija industria sviluppata
    močno turistično središče importante centro turistico

    3. (zelo odporen proti zunanjim silam) forte, resistente:
    močna tkanina tessuto resistente

    4. (ki ima tako značilnost, da more uveljavljati svojo voljo, svoj vpliv) forte

    5. pren. (ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo) forte:
    ima močne boke ha fianchi forti, è forte di fianchi
    ženska močnih prsi donna dal seno prepotente
    evf. zelo močna ženska donna molto grassa

    6. (v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri) forte; potente:
    močen strup veleno potente
    močne cigarete sigarette forti
    močna kava caffè forte
    močno vino vino forte

    7. (zelo hranljiv, kaloričen) sostanzioso:
    pripraviti močan zajtrk preparare una colazione sostanziosa

    8. (ki presega navadno stopnjo glede na posledice, količino oziroma obseg, čutno zaznavnost, intenzivnost) forte; violento:
    pihal je močan veter soffiava un vento forte
    naredil je močan požirek fece una sorsata abbondante
    močan vonj odore forte
    močan glas voce forte
    močan vpliv, vtis influsso, impressione forte
    močne barve colori violenti

    9. (ki presega običajno stopnjo) grande; grosso:
    močan talent grande talento
    močne besede parole grosse
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. predstavniki močnega spola i rappresentanti del sesso forte
    imeti močne živce avere i nervi saldi
    imeti močne karte avere buone carte
    v hiši manjka močnih rok in casa manca un padrone capace
    politika močne roke la politica della mano pesante
    močno krmilo foraggio condensato
    močna kislina acido concentrato
    meteor. močen jugozahodnik libecciata
    močen vzhodni veter levantara
    močen poteg stratta, strattona
    močen stisk strizzone
    močen sunek trabalzone
    močen udarec sculaccione, pestone; pog. svirgola
    šport. močen strel stangata, stoccata, bolide
    močen val frangente
    PREGOVORI:
    prazen sod ima močen glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • modrína (-e) f azzurro, celeste:
    modrina neba l'azzurro del cielo
  • modrósten (-tna -o) adj. pieno di saggezza, saggio; iron. saccente:
    modrostne puhlice frasi saccenti
    anat. modrostni zob dente del giudizio
  • mogóčiti (-im)

    A) imperf.

    1. parlare con presunzione

    2. redko permettere

    B) mogóčiti se (-im se) imperf. refl. dominare, troneggiare:
    na hribu se mogoči grad un castello domina dall'alto del monte
  • mogočnják (-a) m

    1. potente; magnate

    2. pren. (največji hrib)
    mogočnjak Snežnik il massiccio del Monte Nevoso
  • mogótec (-tca) m pren. potente; magnate; notabile; grande; pejor. pren. ras, satrapo:
    finančni mogotec magnate della finanza
    strankarski mogotci i notabili del partito
  • mójster (-tra) m

    1. pren. (kdor zna kaj dobro narediti) maestro:
    ta zidar je mojster un muratore che è un vero maestro
    mojster besede bravo scrittore
    mojster dleta bravo scultore
    mojster taktirke bravo direttore d'orchestra
    stari mojstri i classici

    2. (najvišje usposobljen v obrtni stroki) maestro, mastro:
    kuharski, predilni, tesarski mojster maestro cuoco, filatore; mastro d'ascia
    vaja dela mojstra la pratica fa il maestro
    mojster skaza guastamestieri
    mojster in pol maestro provetto
    kor. baletni mojster direttore del corpo di ballo
    hist. cehovski mojster maestro di corporazione
    muz. koncertni mojster primo violino
    šah. mednarodni, nacionalni mojster maestro internazionale, nazionale
    gled. odrski mojster tecnico allestitore
    rad. tonski mojster tecnico del suono
    PREGOVORI:
    delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
  • mōle1 f

    1. gmota, masa; masivna zgradba:
    la mole del K2 gmota gore K2
    Mole Antonelliana arhit. Antonellijev stolp (v Torinu)
    all'ombra della Mole pren. v Torinu

    2. pren. razsežnost, obsežnost, velikost:
    ho finito una notevole mole del lavoro končal sem precej dela
  • moléti (-ím) imperf. sporgere da, fuori; emergere; risaltare:
    psu je molel jezik iz gobca la lingua del cane sporgeva dal muso
  • molítev (-tve) f rel. preghiera, orazione; ufficio; knjiž. prece:
    jutranja, večerna molitev preghiera del mattino, serale
    pogrebne molitve orazioni funebri
    knjiga molitev libro di preghiere
    Gospodova molitev preghiera dominicale, Padrenostro
  • mòlj (môlja) m zool. tignola, tarma:
    suknarski molj tignola dei panni (Tinea pellionella)
    žitni molj tignola del grano (Tinea)
    močnati molj tignola grigia, della farina (Ephestia kuhniella)
    panjski molj tignola degli alveari, della cera (Galleria mellonella)
  • momento m

    1. trenutek, hip:
    a momenti kmalu
    al momento di ko, v trenutku ko
    arrivare all'ultimo momento priti zadnji trenutek
    da un momento all'altro vsak hip, zelo kmalu
    durare un momento zelo kratko trajati
    non stare fermo un momento ne biti pri miru niti za trenutek
    per il momento za zdaj, trenutno
    sul momento takoj, nemudoma
    il fatto del momento dogodek dneva
    l'entusiasmo del momento trenutno, kratkotrajno navdušenje
    dal momento che glede na to, da

    2. trenutek, okoliščina, stanje; prilika, priložnost:
    stiamo passando brutti momenti preživljamo hude trenutke
    cogliere il momento opportuno izkoristiti ugodno priložnost
    è il momento di agire zdaj je treba ukrepati

    3. pog. malo:
    un momento di pazienza, per favore! trenutek, prosim!

    4. fiz. moment:
    momento magnetico magnetni moment
    momento di rotazione vrtilni moment

    5. glasba moment musical
  • monco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. odrezan, odsekan

    2. pren. nepopoln, okrnjen

    3. brezrok:
    uomo monco del braccio sinistro človek brez leve roke

    B) m (f -ca; m pl. -chi) brezroka oseba
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • monokultúren (-rna -o) adj. di, a monocoltura:
    poljedelstvo dežele je monokulturno l'agricoltura del Paese è a monocultura
  • monte m

    1. gora, hrib:
    a monte proti vrhu, na vrhu
    a monte di nad
    promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih

    2. pren. gora, velik kup:
    a monti na kupe
    un monte di botte debele batine
    un monte di quattrini kup denarja

    3. igre kup (odvrženih kart):
    andare a monte pren. iti po vodi, propasti
    mandare a monte pren. onemogočiti, uničiti, zavoziti

    4. fond, sklad:
    monte premi nagradni sklad

    5.
    monte di pietà zastavljalnica

    6. anat.
    monte di Venere, monte del pube venerin griček
    PREGOVORI: loda il monte e attienti al piano preg. hvali goro, drži se doline
  • morála (-e) f

    1. (la) morale, etica:
    krščanska morala la morale cristiana
    kršiti poklicno, športno moralo violare, trasgredire l'etica professionale, sportiva

    2. (načelo, stališče) (la) morale, principio:
    zagovarjati moralo žrtvovanja difendere la morale del sacrificio

    3. (psihična pripravljenost, zavzetost) (il) morale:
    morala moštva, vojakov je nizka il morale della squadra, della truppa è basso

    4. lit. (kar je dobro, koristno upoštevati) (la) morale:
    morala basni, zgodbe la morale della favola
  • mórje (-a) n

    1. mare:
    reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
    pluti po morju navigare
    potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
    potisniti ladjo v morje varare una nave
    gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
    vihar na morju tempesta di mare; uragano
    globoko, plitvo morje mare profondo, basso
    modro morje mare azzurro
    mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
    na odprtem morju in alto mare
    peščeno morje mare di sabbia
    nekdo je padel v morje! uomo in mare!
    geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
    Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

    2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
    bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

    3. (morska voda) mare

    4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
    preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
    žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
    ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
    iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    pren. v morje vreči buttare a mare
    pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
    zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
    kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
    geol. brahično morje mare salmastroso
    mrtvo morje mare morto
    notranje morje mare interno
    obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
    odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
    morje ljudi un fottio di gente
    PREGOVORI:
    hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano
  • mosca

    A) f

    1. zool. hišna muha (Musca domestica):
    mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
    mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
    mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
    mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
    mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)

    2.
    essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
    fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
    morire come le mosche pren. cepati kot muhe
    non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
    restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
    saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
    mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!

    3. pren. tečnež, nadležnež:
    mosca cocchiera postavljač, samozvani šef

    4. kozmet. (lepotna) muha

    5. rib. muha

    6.
    mosca cieca igre slepe miši
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
    non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo

    B) agg. invar. šport mušje kategorije

    C) m invar. šport atlet mušje kategorije
  • mōssa f

    1. kretnja; ekst. voj. premik, premikanje:
    spiare le mosse del nemico skrivaj opazovati sovražnikovo premikanje

    2. gib, kretnja, gesta

    3. pren. akcija, poteza, korak:
    mossa falsa, errata narobe, zgrešena poteza

    4. pren. začetek:
    essere sulle mosse (di) biti na tem, da
    prendere le mosse da začenjati s

    5. šah poteza:
    scacco matto in due mosse šah mat v dveh potezah
    rubare la mossa prehiteti nasprotnika