Franja

Zadetki iskanja

  • propagare

    A) v. tr. (pres. propago)

    1. biol. razmnožiti, razmnoževati

    2. pren. širiti; raznesti, raznašati:
    propagare una fede širiti vero
    propagare una notizia raznesti novico

    B) ➞ propagarsi v. rifl. (pres. mi propago) širiti se; raznesti, raznašati se:
    il contagio si è propagato in breve tempo v kratkem času se je okužba razširila
  • prōprio

    A) agg. (m pl. -ri)

    1. lasten:
    nome proprio jezik lastno ime
    senso proprio pravi (ne preneseni) pomen

    2. lasten, oseben:
    sentire qcs. con le proprie orecchie slišati kaj s svojimi ušesi

    3. točen, primeren; resničen, pravi:
    questo è un vero e proprio errore to je resnična napaka

    B) avv.

    1. prav, zares:
    sono arrivato proprio adesso prav zdaj, pravkar sem prišel
    le dice proprio grosse prav debele klati

    2. sploh:
    non so proprio cosa dire sploh ne vem, kaj naj rečem

    C) agg.; pron. (m pl. -ri) svoj, lasten:
    ognuno è padrone in casa propria vsak je gospodar v svoji hiši
    è più facile vedere gli altrui difetti che i propri laže je videti tuje kot lastne napake

    Č) m svoje, lastnina:
    avere del proprio imeti kaj svojega
    in proprio v (svoji) lasti; zase, zasebno; pren. osebno, pod svojo odgovornostjo:
    avere terreno in proprio imeti zemljišče v (svoji) lasti
    lavorare in proprio delati zasebno
    rispondere in proprio di qcs. osebno za kaj odgovarjati
  • prōra f

    1. navt. ladijski kljun, krn; premec:
    albero di prora prednji jambor
    mettere la prora al vento usmeriti ladjo po vetru
    se mi capita sotto la prora! pren. pog. če mi pride v roke!

    2. pren. knjižno ladja
  • prorompere* v. intr. (pres. prorompo) izbruhniti; planiti:
    prorompere in lacrime planiti v jok
  • prosó (-á) n bot. miglio (Panicum miliaceum):
    meti proso maciullare il miglio; sgranare il miglio, pilare il miglio
    pren. živeti kot vrabec v prosu fare vita da papi, vivere da pascià
  • prosperare v. intr. (pres. prōspero) rasti, razvijati se; uspevati, prosperirati:
    nella regione prospera la vite v deželi uspeva trta
    prosperare in salute biti zdrav
  • prospettiva f

    1. mat. perspektiva:
    prospettiva aerea, lineare ptičja, linearna perspektiva
    errore di prospettiva pren. napaka v oceni

    2. umet. perspektiva

    3. pogled, razgled

    4.
    prospettive pl. pren. perspektiva, upi, obeti
  • prossimità f bližina:
    in prossimità di v bližini; pred
  • pròst (prôsta -o)

    A) adj.

    1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
    prosti čas tempo libero
    prost sedež posto libero
    risati s prosto roko disegnare a mano libera
    videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo

    2. esente, immune:
    davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
    prosto plačila esente dal pagamento

    3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato

    4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato

    5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prosti prevod traduzione libera
    pren. imeti proste roke avere le mani libere
    pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
    prosta carinska cona zona franca, punto franco
    prosta luka porto franco
    prosta plovba navigazione libera
    prosta prodaja vendita libera
    anat. prosta rebra costole fluttuanti
    šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
    šport. prosta vaja esercizio libero
    šport. prosti progam programma libero
    proste cene prezzi liberi
    fiz. prosti elektron elettrone libero
    kem. prosti kisik ossigeno libero
    šah. prosti kmet pedone libero
    šport. prosti met tiro libero
    fiz. prosti pad caduta libera
    šol. prosti spis tema libero
    lingv. prosti stavek proposizione semplice
    šport. prosti strel tiro libero
    avt. v prostem teku, v prosti tek in folle

    B) prôsto (-ega) n
    predstava na prostem spettacolo all'aperto
    dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
    imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare
  • prôstor (-óra) m

    1. spazio:
    prostor in čas spazio e tempo
    neskončni prostor lo spazio infinito, l'infinito
    vesoljski prostor lo spazio dell'universo
    zračni prostor spazio aereo

    2. locale, ambiente, vano:
    kuhinja, soba in drugi prostori la cucina, la stanza e gli altri vani, ambienti
    bivalni, stanovanjski prostori vani di abitazione, vani residenziali
    delovni, klubski prostori locali di lavoro, del club

    3. (del površine glede na namen) area:
    parkirni, tržni prostor area di parcheggio, del mercato
    razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru gli sviluppi dell'arte nell'area mitteleuropea

    4. posto, spazio:
    rezervirati dva prostora v gledališču prenotare due posti a teatro
    prostor pri oknu il posto accanto alla finestra
    dati, narediti komu prostor fare posto a qcn.
    šoli stalno primanjkuje prostora la scuola ha sempre mancanza di spazio

    5. area; ambiente:
    gospodarski prostor area economica
    slovenski kulturni prostor l'ambiente della cultura slovena
    pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov lo scrittore descrive l'ambiente borghese
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    razširiti manevrski prostor ampliare lo spazio di manovra
    dobiti svoj prostor pod soncem conquistarsi un posto al sole
    fiz. breztežnostni prostor ambiente privo di gravità
    voj. brisani prostor zona, spazio sotto tiro, terreno esposto
    mat. evklidski prostor spazio euclideo
    šport. kazenski prostor area di rigore
    strojn. kompresijski prostor cella di compressione
    navt. komandni prostor posto di comando
    navt. ladijski prostor stazza netta
    biol. medcelični prostor spazio intercellulare
    voj. mrtvi prostor angolo morto
    fiz. prazen prostor vuoto, spazio vuoto
    rad. režijski prostor cabina di regia
    teh. zgorevalni prostor cella di combustione
    biol. življenjski prostor biotopo; ekst. spazio vitale
  • protēsta f

    1. ugovor, protest:
    manifestazione di protesta protestno zborovanje
    protesta di massa masovni protest

    2. izjava, izraz, zagotovilo:
    protesta di gratitudine izraz hvaležnosti
    protesta di estraneità al fatto izjava, da v čem nisi soudeležen
  • próti

    A) adv. contro:
    biti proti essere contro, essere contrario
    govoriti proti parlare contro

    B) prep.

    1. (za izražanje cilja premikanja) verso, a:
    dim se dviga proti nebu il fumo si alza al, verso il cielo
    držati steklo proti svetlobi tenere il vetro contro la luce, controluce

    2. (za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju) contro:
    jadrati, pluti proti vetru veleggiare, navigare contro vento
    gladiti proti dlaki lisciare contro pelo

    3. (za izražanje bližine časovne meje) verso:
    priti proti večeru venire verso sera

    4. (za izražanje odpora) contro:
    bojevati se proti sovražniku lottare, combattere contro il nemico, col nemico
    pritožiti se proti odločbi fare ricorso contro il decreto

    5. (za izražanje česar delovanje je treba preprečiti, čemur se je treba izogibati) contro:
    cepiti proti davici vaccinare contro la difteria
    tablete proti glavobolu compresse contro il mal di testa; antinevralgici

    6. (za izražanje neujemanja z vodili) contro:
    storiti kaj proti pravilom fare qcs. contro le regole

    7. (za izražanje čustvenega razmerja) verso, nei confronti di:
    biti pozoren proti starejšim essere rispettoso nei confronti delle persone anziane

    8. (za izražanje sorazmerja) a:
    domače moštvo je zmagalo z dva proti ena (2: 1) la squadra locale ha vinto due a uno (2: 1)
    načrt v merilu 1:200 progetto su scala, in scala uno a duecento

    9. (v primeri z) a confronto con, rispetto a:
    moje težave so majhne proti tvojim i miei disturbi sono modesti rispetto ai tuoi

    10. (za izražanje okoliščin, pogojev za uresničitev česa) dietro:
    vrniti proti nagradi restituire dietro ricompensa
    proti plačilu, potrdilu contro pagamento, contro ricevuta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dvigniti roko proti komu alzare le mani su qcn., picchiare qcn.
    iti proti koncu stare per finire
    iti proti sedemdesetim, osemdesetim avvicinarsi alla settantina, all'ottantina
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. plavati proti toku nuotare, andare controcorrente
    pren. on je muha proti tebi rispetto a te è insignificante
    fot. fotografirati proti svetlobi fotografare controluce
    med. cepivo proti davici vaccino antidifterico
    med. preparat proti krčem antispastico
    farm. preparat proti glistam antielmintico
    farm. preparat proti kašlju tossifugo
    farm. preparat proti vročini antipiretico
    naprava proti kraji antifurto
    navt. proti krmi, proti kljunu a poppavia, a proravia
    proti nezgodam antinfortunistico
    agr. sredstvo proti rastlinskim zajedavcem anticrittogamico
    farm. sredstvo proti revmi antireumatico
    sredstvo proti rjavenju antiruggine
    farm. preparat proti steklini antirabbico
    proti svoji volji controvoglia, obtorto collo lat.
    sredstvo proti toči antigrandine, grandinifugo
    avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante
  • protín (-a) m med. gotta, podagra:
    protin v roki gotta della mano, star. chiragra
  • prōva f

    1. preizkus, preizkušnja; izkušnja:
    assumere in prova vzeti na preizkus
    conoscere qcs. per prova poznati kaj iz izkušnje
    essere a prova di bomba pren. biti neprebojen
    far buona prova izkazati se
    mettere alla prova preizkusiti
    non reggere alla prova ne zdržati preizkušnje
    sostenere una prova scritta delati pisni izpit
    a tutta prova preizkušen
    banco di prova pren. preizkusni kamen
    la prova del fuoco pren. ognjeni krst
    alla prova dei fatti konkretno, v konkretnem primeru

    2. poizkus

    3. pričevanje, dokument; pravo dokaz:
    prove alla mano dokazano, s konkretnimi dokazi
    fino a prova contraria do nadaljnjega
    assolto per insufficienza di prove oproščen zaradi nezadostnih dokazov

    4. gled. skušnja, vaja:
    prova generale generalka

    5. mat. preizkus
    PREGOVORI: alla prova si scortica l'asino preg. v nevarnosti se pokaže, koliko veljaš
  • provocare v. tr. (pres. prōvoco)

    1. povzročiti, povzročati:
    il terremoto ha provocato gravi danni potres je povzročil veliko škodo

    2. spodbuditi, spodbujati, izzvati; zbuditi, zbujati; provocirati:
    provocare all'azione spodbujati k akciji
    provocare la pietà zbuditi usmiljenje
    provocare il riso spraviti v smeh
    le piace provocare gli uomini rada izziva moške
  • pŕsi (-i) f pl. anat. petto, seno; ekst.
    ženske prsi seno, mammella; knjiž. precordio
    stiskati otroka k prsim stringere il bambino al petto
    kosmate, široke prsi petto villoso, poderoso
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    pripeti odlikovanje na prsi appuntare la medaglia al petto
    čutiti bolečino v prsih sentire dolori al petto
    iz prsi se mu je iztrgal krik un grido proruppe dal petto
    hraniti otroka pri prsih allattare il bambino, avere il bambino al petto
    imeti lepe prsi avere un bel seno
    glava mu leze na prsi sta per addormentarsi, appisolarsi
    pren. trkati se po prsih battersi il petto, gloriarsi
    pren. gojiti, rediti gada na prsih allevare, scaldare una serpe in seno
    voj. boj prsi ob prsi combattimento corpo a corpo
    trebuh noter, prsi ven! (povelje) pancia in dentro, petto in fuori!
  • pŕst (-a) m

    1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
    iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
    tleskniti s prsti schioccare le dita
    debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
    prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
    odtisi prstov le impronte delle dita
    ozebline na prstih geloni
    držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
    dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
    zažvižgati na prste fischiare con le dita
    pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
    pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
    mali prst (mezinec) dito mignolo
    srednji prst (sredinec) dito medio
    testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
    v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

    2. (del rokavice) dito;
    rokavice z enim prstom manopole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
    evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
    pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
    pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
    nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
    pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
    pren. opeči si prste scottarsi le dita
    pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
    pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
    pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
    pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
    pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
    pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
    pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
    pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
    stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
    pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
    pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
    ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso
  • prudere* v. intr. (pres. prudo) srbeti:
    mi sento prudere la lingua srbi me jezik
    mi sento prudere le mani srbijo me roke, zasrbelo me je v rokah
    toccare qcn. dove gli prude komu stopiti na žulj, dotakniti se ga na občutljivem mestu
  • pŕvi (-a -o)

    A) numer.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
    prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
    prvi razred prima classe
    otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
    1. maj 1o maggio
    Filip I. Filippo I

    2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
    prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

    3. (najboljši) primo:
    voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
    blago prve vrste merce di prima qualità

    4. (najpomembnejši, glavni) primo:
    prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
    otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
    prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

    5. (na najnižji stopnji) primo:
    prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

    6. (ki se šele začenja) primo:
    astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

    7. (sprednji) anteriore:
    prvo kolo ruota anteriore
    prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ubogati na prvo besedo ubbidire subito
    imeti prvo besedo avere la parola decisiva
    pren. blago iz prve roke merce di prima mano
    pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
    avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
    prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
    tisk. prva izdaja edizione principe
    gastr. prva jed primo (piatto)
    film. prva klapa partenza
    rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
    gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
    jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
    mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
    opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
    med. prva pomoč pronto soccorso
    prva povojna leta il primo dopoguerra
    muz. prva violina primo violino
    šah. prva deska primo giocatore
    šport. prva liga I divisione, serie A
    polit. Prva internacionala I Internazionale
    (prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
    prvi znaki pleše calvizie incipiente
    film. prvi plan primo piano
    muz. prvi glas il tono più alto
    pren. prvi korak primo passo
    delati prve korake muovere i primi passi
    prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
    prvi mož (države, občine) il primo cittadino
    časn. prvi članek capocronaca
    gost. prvi kuhar capocuoco
    navt. prvi mornar nostromo
    rel. prvi mučenec protomartire
    prvi nastop debutto
    lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
    navt. prvi strojnik capomacchina
    muz. prvi takti spunto
    navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
    pren. prvi začetki vagito, vagiti
    prvi znak avvisaglia
    na prvi pogled a prima vista
    v prvem trenutku in un primo tempo
    van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
    fiziol. prvo mesečno perilo menarca
    šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
    prvo nadstropje primo piano; piano nobile
    anat. prvo vratno vretence atlante

    B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
    prvi v razredu il primo della classe
    prvi med enakimi primus inter pares
    denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
    diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
    voziti v prvi (prestavi) guidare in prima
  • pšeníca (-e) f bot., agr. grano, frumento (Triticum):
    mlatiti, sejati, žeti pšenico battere, seminare, mietere il grano
    klas, snop pšenice spiga, covone di grano
    snetljiva pšenica grano rugginoso
    jara, ozimna pšenica frumento estivo, invernale
    pšenica italijanske sorte grano duro
    bibl. ločiti ljuljko od pšenice distinguere il grano dal loglio
    pren. pšenica gre v klasje il grano spiga
    (v pravljicah) to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju questo successe il giorno di mai
    agr. jarovizacija pšenice iarovizzazione, iemalizzazione, vernalizzazione del grano