Franja

Zadetki iskanja

  • menjálen (-lna -o) adj. di cambio, dei cambi, cambiario; di scambio:
    menjalna vrednost valore di scambio
    kor. menjalni korak passo triplo
    menjalni tečaj dolarja cambio del dollaro
    menjalno gospodarstvo economia di baratto
    ekon. menjalno sredstvo mezzo di scambio
    jur. menjalna pogodba permuta
  • menjáva (-e) f

    1. ekon. cambiamento, cambio; scambio; baratto:
    ugodna menjava dolarja cambio favorevole del dollaro
    menjava med državama narašča gli scambi fra i due paesi sono in aumento

    2. ekst. cambiamento; (ri)cambio; variazione; permutazione; vicenda:
    menjava vremena il cambiamento del tempo
    menjava izrabljenih delov il cambio dei pezzi vecchi
    menjava letnih časov la vicenda delle stagioni

    3. polit. alternanza, avvicendamento, cambio:
    menjava strank v vladi l'alternanza dei partiti al governo
    pren. menjava političnih funkcij il cambio della guardia

    4. avt.
    menjava prestave (brzine) cambio della marcia
  • meno

    A) avv.

    1. manj:
    più o meno več ali manj, približno
    di meno manj
    parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
    né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
    quanto meno vsaj
    senza meno nedvomno, brez nadaljnjega

    2. ne:
    dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne

    3.
    meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
    ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
    meno che niente sploh nič
    meno che mai še manj, sploh ne

    4.
    meno male (che) k sreči

    5.
    venir meno zmanjkati:
    è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
    mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
    venir meno alla parola data ne držati besede
    venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja

    6.
    essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
    è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši

    7.
    fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
    fare a meno di fumare odreči se kajenju
    non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati

    8. (pri odštevanju) manj, minus:
    nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
    sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
    il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)

    B) cong.
    a meno che, a meno di razen če:
    non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo

    C) prep. razen:
    il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka

    Č) agg. invar.

    1. manjši:
    ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko

    2. manj (številčno ali količinsko):
    meno chiacchiere! manj besedi!

    3. manj (v eliptičnih izrazih):
    in men che non si dica v trenutku, zelo hitro

    D) m invar.

    1. najmanj:
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
    dal più al meno približno

    2. manjšina:
    gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj
  • mento m anat. brada:
    onor del mento brada (kocine)
  • méra (-e) f

    1. misura:
    časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso

    2. (priprava za merjenje) misura:
    kontrolirati mere controllare, verificare le misure
    Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure

    3. (razsežnost) misura; taglia:
    vzeti mero prendere le misure
    po meri su misura

    4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità

    5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
    (ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
    čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
    delovati s pravo mero agire con misura, moderazione

    6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
    v koliki meri in quale misura
    v polni meri completamente, del tutto
    v veliki meri prevalentemete, perlopiù
    do neke, do določene mere fino a un certo punto
    zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo

    7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
    varnostne mere misure di sicurezza

    8. lit. metro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
    krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
    mera je polna la misura è colma
    imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
    imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
    ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
    ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
    mat. kotna mera unità di misura degli angoli
    največja skupna mera massimo comun divisore
    notranja mera misura interna
    ekon. obrestna mera tasso d'interesse
    profitna mera saggio dei profitti
  • mercante m (redko f -essa) trgovec, trgovka:
    mercante d'arte trgovec z umetninami
    mercante di carne umana trgovec s sužnji, z belim blagom
    i mercanti del tempio pren. trgovci z duhovnimi vrednotami
    fare orecchio da mercante delati, narediti se gluhega
  • mercato m

    1. tržnica, trg; sejem:
    mercato coperto pokrita tržnica
    mercato del bestiame živinski sejem
    giorno di mercato sejemski dan
    tenere mercato imeti sejem

    2. ekon. trženje, trgovanje; tržni posli:
    mercato fiacco mrtvilo (v poslih)
    mercato nero črna borza
    prezzo di mercato tržna cena
    a buon mercato poceni

    3. ekon. trg, tržišče:
    analisi di mercato tržna analiza
    economia di mercato tržno gospodarstvo
    mercato interno notranje tržišče
    mercato estero zunanje tržišče
    mercato comune europeo Skupni evropski trg

    4. slabš. nedovoljeno trgovanje, barantanje:
    fare mercato del proprio onore prodajati svojo čast

    5. hrušč, zmešnjava, gneča
  • mese m

    1. mesec:
    il mese degli asini, dei fiori šalj. maj
    il mese mariano relig. maj

    2. mesečna plača; mesečna najemnina:
    il locatore pretende il pagamento del mese in anticipo najemodajalec zahteva vnaprejšnje plačevanje mesečne najemnine

    3. mesec nosečnosti:
    essere al settimo mese biti v sedmem mesecu nosečnosti
    mesi alti zadnji meseci nosečnosti
  • mésec (-sca) m

    1. mese:
    pomladni, zimski meseci mesi primaverili, invernali
    že mesec dni ne dežuje non piove da un mese
    pretekli, prihodnji mesec il mese scorso, prossimo
    10. tega meseca il 10 del corrente mese (c. m.)
    čakati mesece in mesece aspettare per mesi e mesi
    pred enim mesecem un mese fa

    2. luna:
    mladi mesec (mlaj) luna nuova
    stari mesec luna vecchia
    pren. mesec ga nosi è sonnambulo
    biti v sedmem mesecu (nosečnosti) essere al settimo mese (di gravidanza)
    dobiti pet mesecev essere condannato a cinque mesi di prigione
    astr. Lunin mesec mese lunare
    siderski, zvezdni mesec mese sidereo
    sinodski mesec mese sinodico
  • mesnàt (-áta -o) adj.

    1. carnoso:
    med. mesnat izrastek carnosità, caruncola
    vet. mesnati del glave guancia

    2. ekst. carnoso, polposo; succulento
  • messaggio m (pl. -gi)

    1. sporočilo, obvestilo:
    messaggio nella bottiglia pren. klic v sili
    messaggio postale ptt poštno sporočilo
    messaggio telegrafico ptt telegram

    2. svečani govor:
    messaggio del Papa svečani papežev govor

    3. pren. sporočilo:
    il messaggio cristiano krščansko sporočilo
  • messo m

    1. knjižno sel:
    messo del cielo angel

    2. kurir
  • mestiēre m

    1. obrt; poklic:
    mestiere di sarto krojaški poklic
    conoscere il proprio mestiere dobro obvladati, poznati poklic, posel
    i ferri del mestiere delovni instrumenti, delovno orodje
    gli incerti del mestiere poklicne nezgode, poklicni spodrsljaji
    fare il mestiere, quel mestiere evfemistično ukvarjati se s prostitucijo
    fare tutti i mestieri ukvarjati se z vsem mogočim
    il mestiere della spia poklic ovaduha, ovaduštvo

    2. znanje, spretnost, veščina (pri nekem delu):
    conoscere i trucchi del mestiere spoznati se na neko delo, poklic
    impadronirsi del mestiere obvladati poklic

    3.
    mestieri pl. severnoital. domača opravila
  • mésto (-a) n

    1. città; località, centro:
    mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
    stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
    industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
    mesto Trst la città di Trieste
    glavno mesto države la capitale del Paese
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

    2. luogo, posto; punto:
    na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
    mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
    parkirno mesto parcheggio, posteggio
    šport. startno mesto blocco di partenza
    voj. stražarsko mesto posto di guardia
    zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

    3. punto; brano, passo:
    varilno mesto punto di saldatura
    razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

    4. (prostor) posto:
    rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
    posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
    v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
    sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

    5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
    v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
    mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
    odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
    mesto tajnika un posto di segretario

    6. (s števnikom) posto:
    doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
    zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

    7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

    8. mat. posizione;
    decimalno mesto decimale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
    zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
    vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
    imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
    priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
    pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
    pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
    pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
    biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
    fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
    če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
    zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
    stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
    film. filmsko mesto cinecittà
    lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
    urb. jedro mesta centro storico
    odprto mesto città aperta
    šport. skok z mesta salto da fermo
    polit. volilno mesto sede elettorale
  • mèt (méta) m

    1. lancio, tiro; getto:
    met na koš tiro a canestro
    met krogle getto del peso
    met kamna sassata

    2. fiz.
    navpični met moto verticale
    vodoravni met moto orizzontale

    3. šport. lancio:
    met diska, kladiva, kopja, krogle lancio del disco, del martello, del giavellotto, del peso
  • metà f

    1. polovica:
    la prima metà del secolo prva polovica stoletja
    una buona metà dobra polovica
    ridursi la metà pren. močno shujšati; pog. polovica, drugi zakonec:
    permetta che le presenti la mia metà naj vam predstavim svojo polovico

    2. (v raznih izrazih z opuščanjem predloga di)
    a metà napol, na pol
    dire le cose a metà pustiti stvari nedorečene
    dividere qcs. a metà razdeliti kaj na pol
    fare le cose a metà pren. pustiti stvari nedokončane
    fermarsi a metà strada ustaviti se na pol poti
    vendere a metà prezzo prodajati po polovični ceni
    per metà po sredini; pren. delno:
    tagliare qcs. per metà kaj razrezati po polovici
    è vero solo per metà samo deloma, napol je res
  • metálec (-lca) m

    1. lanciatore:
    rib. metalec harpun lanciarpione
    metalec nožev lanciatore di coltelli

    2. šport. lanciatore:
    metalec diska, kladiva, kopja lanciatore del disco, discobolo; lanciatore del martello, martellista; lanciatore del giavellotto, giavellottista

    3. voj.
    metalec min (minometalec) mortaio
    metalec plamenov, ognja lanciafiamme
    metalec bomb lanciabombe
    metalec granat lanciagranate
    metalec raket razziera

    4. voj., hist. balista, catapulta
  • metánje (-a) n lancio, getto; tiro:
    metanje diska lancio del disco
    metanje na koš tiro a canestro
    pren. metanje peska v oči il gettare fumo negli occhi a qcn.
    rib. metanje mreže retata
    metanje na tla atterramento
  • metáti (méčem)

    A) imperf. ➞ zmetati, vreči

    1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
    metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
    metati kovance gettare le monetine
    metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
    metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
    vulkan je metal (bruhal)
    žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente

    2. sbattere (qua e là); nareč.
    meče ga božjast ha attacchi di epilessia

    3. mandare, trasferire

    4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
    metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela

    5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
    že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino

    6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
    metati očitke na rinfacciare a
    metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
    metati žarke, luč illuminare
    metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
    nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare

    7.
    metati čudno luč na gettare una strana luce su
    metati senco turbare, gettare ombra su
    metati sum na far sospettare di

    B) metáti se (méčem se) imperf. refl.

    1. azzuffarsi, battersi con

    2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
    metati se k nogam prostendersi, prosternarsi

    3. precipitare (cascata)

    4. pren. gettarsi contro, addosso a
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
    pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
    pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
    metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
    pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
    prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
    pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
    metati poker giocare a poker
    pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati trnek pescare con l'amo
    metati iz postelje buttar giù dal letto
    metati iz službe licenziare
    metati iz stanovanja sfrattare
    pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
    metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
    trg. metati na trg lanciare sul mercato
    metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
    metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
    metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
    pren. metati na izpitih bocciare agli esami
    metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
    metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
    šport. metati avt rimettere in gioco la palla
    šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
    vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega
  • mí | mé (nas) pron.

    1. noi; noialtri, noialtre:
    drugi delajo, mi pa spimo gli altri lavorano, noi dormiamo
    (v brezosebni rabi v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek) kaj nam je storiti? cosa (dobbiamo) fare?

    2. (v dajalniku izraža pripadnost in osebno prizadetost):
    oče nam je umrl è morto nostro padre
    pazi, da nam ne zboliš attento a non ammalarti

    3. (pluralis modestiae, pluralis maiestatis):
    na današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana nell'odierna conferenza ci interessa anzitutto il contenuto del romanzo
    Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije noi Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zaradi nas naj naredi, kar hoče quanto a noi faccia quel che gli pare
    pridi k nam na večerjo vieni a cena da noi
    pog. to naj ostane med nami resti fra noi
    vsi so z nami tutti sono con noi