menjálen (-lna -o) adj. di cambio, dei cambi, cambiario; di scambio:
menjalna vrednost valore di scambio
kor. menjalni korak passo triplo
menjalni tečaj dolarja cambio del dollaro
menjalno gospodarstvo economia di baratto
ekon. menjalno sredstvo mezzo di scambio
jur. menjalna pogodba permuta
Zadetki iskanja
- menjáva (-e) f
1. ekon. cambiamento, cambio; scambio; baratto:
ugodna menjava dolarja cambio favorevole del dollaro
menjava med državama narašča gli scambi fra i due paesi sono in aumento
2. ekst. cambiamento; (ri)cambio; variazione; permutazione; vicenda:
menjava vremena il cambiamento del tempo
menjava izrabljenih delov il cambio dei pezzi vecchi
menjava letnih časov la vicenda delle stagioni
3. polit. alternanza, avvicendamento, cambio:
menjava strank v vladi l'alternanza dei partiti al governo
pren. menjava političnih funkcij il cambio della guardia
4. avt.
menjava prestave (brzine) cambio della marcia - meno
A) avv.
1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega
2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne
3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne
4.
meno male (che) k sreči
5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja
6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši
7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati
8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)
B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo
C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka
Č) agg. invar.
1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko
2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!
3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro
D) m invar.
1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno
2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj - mento m anat. brada:
onor del mento brada (kocine) - méra (-e) f
1. misura:
časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso
2. (priprava za merjenje) misura:
kontrolirati mere controllare, verificare le misure
Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure
3. (razsežnost) misura; taglia:
vzeti mero prendere le misure
po meri su misura
4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità
5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
(ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
delovati s pravo mero agire con misura, moderazione
6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
v koliki meri in quale misura
v polni meri completamente, del tutto
v veliki meri prevalentemete, perlopiù
do neke, do določene mere fino a un certo punto
zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo
7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
varnostne mere misure di sicurezza
8. lit. metro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
mera je polna la misura è colma
imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
mat. kotna mera unità di misura degli angoli
največja skupna mera massimo comun divisore
notranja mera misura interna
ekon. obrestna mera tasso d'interesse
profitna mera saggio dei profitti - mercante m (redko f -essa) trgovec, trgovka:
mercante d'arte trgovec z umetninami
mercante di carne umana trgovec s sužnji, z belim blagom
i mercanti del tempio pren. trgovci z duhovnimi vrednotami
fare orecchio da mercante delati, narediti se gluhega - mercato m
1. tržnica, trg; sejem:
mercato coperto pokrita tržnica
mercato del bestiame živinski sejem
giorno di mercato sejemski dan
tenere mercato imeti sejem
2. ekon. trženje, trgovanje; tržni posli:
mercato fiacco mrtvilo (v poslih)
mercato nero črna borza
prezzo di mercato tržna cena
a buon mercato poceni
3. ekon. trg, tržišče:
analisi di mercato tržna analiza
economia di mercato tržno gospodarstvo
mercato interno notranje tržišče
mercato estero zunanje tržišče
mercato comune europeo Skupni evropski trg
4. slabš. nedovoljeno trgovanje, barantanje:
fare mercato del proprio onore prodajati svojo čast
5. hrušč, zmešnjava, gneča - mese m
1. mesec:
il mese degli asini, dei fiori šalj. maj
il mese mariano relig. maj
2. mesečna plača; mesečna najemnina:
il locatore pretende il pagamento del mese in anticipo najemodajalec zahteva vnaprejšnje plačevanje mesečne najemnine
3. mesec nosečnosti:
essere al settimo mese biti v sedmem mesecu nosečnosti
mesi alti zadnji meseci nosečnosti - mésec (-sca) m
1. mese:
pomladni, zimski meseci mesi primaverili, invernali
že mesec dni ne dežuje non piove da un mese
pretekli, prihodnji mesec il mese scorso, prossimo
10. tega meseca il 10 del corrente mese (c. m.)
čakati mesece in mesece aspettare per mesi e mesi
pred enim mesecem un mese fa
2. luna:
mladi mesec (mlaj) luna nuova
stari mesec luna vecchia
pren. mesec ga nosi è sonnambulo
biti v sedmem mesecu (nosečnosti) essere al settimo mese (di gravidanza)
dobiti pet mesecev essere condannato a cinque mesi di prigione
astr. Lunin mesec mese lunare
siderski, zvezdni mesec mese sidereo
sinodski mesec mese sinodico - mesnàt (-áta -o) adj.
1. carnoso:
med. mesnat izrastek carnosità, caruncola
vet. mesnati del glave guancia
2. ekst. carnoso, polposo; succulento - messaggio m (pl. -gi)
1. sporočilo, obvestilo:
messaggio nella bottiglia pren. klic v sili
messaggio postale ptt poštno sporočilo
messaggio telegrafico ptt telegram
2. svečani govor:
messaggio del Papa svečani papežev govor
3. pren. sporočilo:
il messaggio cristiano krščansko sporočilo - messo m
1. knjižno sel:
messo del cielo angel
2. kurir - mestiēre m
1. obrt; poklic:
mestiere di sarto krojaški poklic
conoscere il proprio mestiere dobro obvladati, poznati poklic, posel
i ferri del mestiere delovni instrumenti, delovno orodje
gli incerti del mestiere poklicne nezgode, poklicni spodrsljaji
fare il mestiere, quel mestiere evfemistično ukvarjati se s prostitucijo
fare tutti i mestieri ukvarjati se z vsem mogočim
il mestiere della spia poklic ovaduha, ovaduštvo
2. znanje, spretnost, veščina (pri nekem delu):
conoscere i trucchi del mestiere spoznati se na neko delo, poklic
impadronirsi del mestiere obvladati poklic
3.
mestieri pl. severnoital. domača opravila - mésto (-a) n
1. città; località, centro:
mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
mesto Trst la città di Trieste
glavno mesto države la capitale del Paese
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
2. luogo, posto; punto:
na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
parkirno mesto parcheggio, posteggio
šport. startno mesto blocco di partenza
voj. stražarsko mesto posto di guardia
zborno mesto luogo di adunata, di raccolta
3. punto; brano, passo:
varilno mesto punto di saldatura
razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili
4. (prostor) posto:
rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
sesti na svoje mesto prendere il proprio posto
5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
mesto tajnika un posto di segretario
6. (s števnikom) posto:
doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto
7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente
8. mat. posizione;
decimalno mesto decimale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
film. filmsko mesto cinecittà
lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
urb. jedro mesta centro storico
odprto mesto città aperta
šport. skok z mesta salto da fermo
polit. volilno mesto sede elettorale - mèt (méta) m
1. lancio, tiro; getto:
met na koš tiro a canestro
met krogle getto del peso
met kamna sassata
2. fiz.
navpični met moto verticale
vodoravni met moto orizzontale
3. šport. lancio:
met diska, kladiva, kopja, krogle lancio del disco, del martello, del giavellotto, del peso - metà f
1. polovica:
la prima metà del secolo prva polovica stoletja
una buona metà dobra polovica
ridursi la metà pren. močno shujšati; pog. polovica, drugi zakonec:
permetta che le presenti la mia metà naj vam predstavim svojo polovico
2. (v raznih izrazih z opuščanjem predloga di)
a metà napol, na pol
dire le cose a metà pustiti stvari nedorečene
dividere qcs. a metà razdeliti kaj na pol
fare le cose a metà pren. pustiti stvari nedokončane
fermarsi a metà strada ustaviti se na pol poti
vendere a metà prezzo prodajati po polovični ceni
per metà po sredini; pren. delno:
tagliare qcs. per metà kaj razrezati po polovici
è vero solo per metà samo deloma, napol je res - metálec (-lca) m
1. lanciatore:
rib. metalec harpun lanciarpione
metalec nožev lanciatore di coltelli
2. šport. lanciatore:
metalec diska, kladiva, kopja lanciatore del disco, discobolo; lanciatore del martello, martellista; lanciatore del giavellotto, giavellottista
3. voj.
metalec min (minometalec) mortaio
metalec plamenov, ognja lanciafiamme
metalec bomb lanciabombe
metalec granat lanciagranate
metalec raket razziera
4. voj., hist. balista, catapulta - metánje (-a) n lancio, getto; tiro:
metanje diska lancio del disco
metanje na koš tiro a canestro
pren. metanje peska v oči il gettare fumo negli occhi a qcn.
rib. metanje mreže retata
metanje na tla atterramento - metáti (méčem)
A) imperf. ➞ zmetati, vreči
1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
metati kovance gettare le monetine
metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
vulkan je metal (bruhal)
žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente
2. sbattere (qua e là); nareč.
meče ga božjast ha attacchi di epilessia
3. mandare, trasferire
4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela
5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino
6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
metati očitke na rinfacciare a
metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
metati žarke, luč illuminare
metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare
7.
metati čudno luč na gettare una strana luce su
metati senco turbare, gettare ombra su
metati sum na far sospettare di
B) metáti se (méčem se) imperf. refl.
1. azzuffarsi, battersi con
2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
metati se k nogam prostendersi, prosternarsi
3. precipitare (cascata)
4. pren. gettarsi contro, addosso a
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
metati poker giocare a poker
pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati trnek pescare con l'amo
metati iz postelje buttar giù dal letto
metati iz službe licenziare
metati iz stanovanja sfrattare
pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
trg. metati na trg lanciare sul mercato
metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
pren. metati na izpitih bocciare agli esami
metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
šport. metati avt rimettere in gioco la palla
šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega - mí | mé (nas) pron.
1. noi; noialtri, noialtre:
drugi delajo, mi pa spimo gli altri lavorano, noi dormiamo
(v brezosebni rabi v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek) kaj nam je storiti? cosa (dobbiamo) fare?
2. (v dajalniku izraža pripadnost in osebno prizadetost):
oče nam je umrl è morto nostro padre
pazi, da nam ne zboliš attento a non ammalarti
3. (pluralis modestiae, pluralis maiestatis):
na današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana nell'odierna conferenza ci interessa anzitutto il contenuto del romanzo
Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije noi Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zaradi nas naj naredi, kar hoče quanto a noi faccia quel che gli pare
pridi k nam na večerjo vieni a cena da noi
pog. to naj ostane med nami resti fra noi
vsi so z nami tutti sono con noi