pès (psà) m
1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito
2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato
3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
Zadetki iskanja
- pesante agg.
1. težek:
un fardello pesante težko breme
artiglieria pesante težko topništvo
una sostanza più pesante dell'aria snov, težja od zraka
2. težek, težaven; nadležen:
terreno pesante težek, težko prehoden teren
aria pesante slab zrak
battuta pesante prostaška šala
un lavoro pesante težko, težavno delo
una persona pesante nadloga, tečnež
3. pren. počasen, okoren (tudi ekst.):
prosa pesante okorna proza
4. pren. velik, hud; zaskrbljujoč:
danno pesante velika škoda
5.
gioco pesante šport ostra igra
avere la mano pesante ostro udariti, kaznovati; pren. pretiravati
6.
atletica pesante šport težka atletika
7.
industria pesante težka industrija - pések (-ska)
1. m sabbia, rena, arena:
posipati poledenele ceste s peskom cospargere di sabbia le strade ghiacciate
grob, sipek pesek sabbia aspra, friabile
puščavski, rečni pesek sabbia del deserto, di fiume
kremenov, marmorni pesek sabbia selciosa, di marmo
geogr. živi pesek sabbie mobili
naplavinski pesek sabbie alluvionali
imeti denarja kot peska avere soldi a palate
pren. metati komu pesek v oči gettare fumo negli occhi a qcn.
pren. tiščati glavo v pesek fare (come) lo struzzo
pren. graditi (kaj)
na pesku costruire sulla rena; costruire, edificare sulla sabbia
2. med.
ledvični pesek sabbia renale
3. metal.
livarski pesek sabbia per formatura
steklarski pesek sabbia per la lavorazione del vetro
zlatonosni pesek sabbia aurifera - pésem (-smi) f
1. lit. poesia; lirica; knjiž. carme; versi; tuba:
pisati, deklamirati pesmi scrivere, recitare poesie
ciklus, zbirka pesmi ciclo, raccolta di poesie
ljubezenska, ljudska pesem poesia amorosa, popolare
Leopardijeve pesmi i canti di Leopardi
etn. obredna pesem canto rituale
lit. anakreontska pesem (poesia) anacreontica
epska, lirska pesem poesia epica, lirica
priložnostna pesem poesia d'occasione
pesem v enajstercih, v svobodnem verzu poesia in endecasillabi, in versi liberi
2. muz. canzone; canto:
cerkvena, zborovska pesem canto sacro, canto corale
črnska duhovna pesem spiritual
dvoglasna, večglasna pesem canto a due, a più voci
3. ekst. canto; coro:
pesem slavca il canto dell'usignolo
pesem dežja, morja, vetra il canto della pioggia, del mare, del vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj je to pesem (prijetno lahko delo) adesso è roba da niente
to je pa druga pesem un altro paio di maniche
zmeraj ista pesem sempre la solita solfa
bibl. Visoka pesem Cantico dei cantici - pést (-í) f
1. pugno:
stisniti pest stringere il pugno
udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola
2. (majhna količina) pugno; palmo:
za pest dolarjev per un pugno di dollari
ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
delati na lastno pest fare di propria iniziativa
biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
pravica pesti la ragione del più forte - pēste f
1. med. kuga:
peste bubbonica bubonska kuga
peste aviaria veter. kokošja kuga
peste bovina veter. goveja kuga
peste suina veter. prašičja kuga
2. pren. kuga; nadloga:
l'indifferenza è la peste della società ravnodušnost je kuga družbe
il ragazzo è una peste fant je prava nadloga
3. smrad - péstovati (-újem) imperf.
1. portare in braccio
2. portare, tenere (attentamente, con cura)
3. avere cura di, coccolare
4. pren. conservare, nutrire, cullare, alimentare, serbare, mantenere (vivo), covare; accarezzare:
pestovati bolečino provare dolore
pestovati jezo provare, sentire rabbia; covare rabbia, rancore
pestovati lenobo oziare, battere la fiacca
pestovati misel (na) pensare (a); accarezzare l'idea (di)
pestovati željo desiderare, accarezzare il desiderio - péšati (-am) imperf.
1. stancarsi; rallentare
2. indebolire, deperire, scemare, svigorirsi, perdere il vigore:
zadnje leto je vidno pešal l'ultimo anno andava deperendo a vista
sluh, spomin, vid peša va indebolendo l'udito, la memoria, la vista
3. pren. calare, scemare d'intensità, svanire, declinare, languire:
izvoz peša l'export languisce - peščén (-a -o) adj.
1. di sabbia, di rena; sabbioso, arenoso:
peščena jama (peskokop) renaio
peščena plaža arenile
peščena kopel bagno di sabbia; sabbiatura
peščeni vihar tempesta di sabbia
2. (color) sabbia:
peščeni brki baffi color sabbia
zool. peščena bolha tunga (Tunga penetrans)
zool. peščena mušica flebotomo, pappataci (Phlebotomus papatasi)
peščena plitvina sirte
agr. peščena zemlja sabbioniccio
zool. navadna peščena osa ammofila, vespa della sabbia (Ammophila sabulosa)
peščena ura clessidra
peščeni kalup forma per la sabbia
peščeni papir carta vetrata - pêta (-e) f
1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
brusiti pete camminare, correre veloci
pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille
2.
igelna peta gambo (dell'ago)
peta pluga la suola dell'aratro
peta kose sperone della falce
PREGOVORI:
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe - petêlin (-ína) m
1. gallo:
petelin kikirika, poje il gallo canta
hoditi kakor petelin, postavljati se kakor petelin na gnoju fare il galletto, pavoneggiarsi
2. (vetrokaz na strehi) banderuola
3. voj. (na puški) grilletto:
pritisniti na petelina premere il grilletto
4. persona stizzosa, irosa; attaccabrighe; persona superba, orgogliosa, presuntuosa
5. pren. incendio
6. obrt. (pri pipi) rubinetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. posaditi, spustiti kam rdečega petelina incendiare la casa
pren. vstajati s petelini alzarsi di buon'ora
bojni petelin gallo da combattimento
zool. divji petelin urogallo (Tetrao urogallus)
klepanje divjega petelina il richiamo dell'urogallo
zool. mali petelin (ruševec) fagiano di monte (Lyrurus tetrix)
zool. morski petelin dattilottero (Dactylopterus volitans) - péti (pôjem) imperf. ➞ zapeti
1. cantare:
peti kot slavček cantare come l'usignolo
peti od sreče, od veselja cantare dalla felicità, di gioia
peti podoknico, uspavanko, žalostinko cantare la serenata, la ninnananna, un canto elegiaco
peti pri zboru, kot solist cantare nel coro, cantare come solista
2. pren. cantare, poetare, inneggiare:
peti o ljubezni, o soncu cantare l'amore, inneggiare al sole
3. pren. dire, raccontare
4. cantare (uccelli, insetti), gorgheggiare:
črički, murni pojejo cantano le cicale, i grilli
5. pren. suonare, echeggiare; ticchettare:
zvonovi so peli čez hribe in doline le campane echeggiavano per monti e valli
pisalni stroji so peli le macchine per scrivere ticchettavano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kadar je nagajal, je pela šiba quando faceva le bizze veniva picchiato
o tem poje neka stara pesem il fatto è cantato da una vecchia poesia, canzone
peti komu hvalo, slavo cantare, tessere le lodi di qcn.; inneggiare a qcn.
peti komu levite strapazzare, rimbrottare qcn.
rel. peti novo mašo cantare la prima messa, essere consacrato sacerdote
slaba, trda poje komu uno si trova in difficoltà, nei guai, campa miseria - pêti (-a -o) numer. quinto; cinque:
cesar Karel V. l'imperatore Carlo V
pripeljem se z vlakom ob peti uri arrivo col treno delle cinque
peta kolona quinta colonna
danes je peti avgust oggi è il cinque agosto
šol. obiskovati peti razred frequentare la quinta (classe)
avt. dati v peto prestavo ingranare la quinta (marcia)
pren. biti (za) peto kolo essere l'ultima ruota del carro - pezdír (-ja) m bot. canapule (della canapa, del lino); bibl.
pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne nota il fuscello nell'occhio del prossimo e non vede la trave nel proprio - piano2 m
1. ravnina; ravna površina; ravna plošča:
il piano della tavola mizna plošča
piano inclinato nagnjena ravnina (tudi pren.)
2. nadstropje:
piano terra, piano terreno pritličje
primo piano prvo nadstropje
piano rialzato visoko pritličje
3. foto, film plan:
primo piano prvi, bližnji plan
primissimo piano veliki plan
piano americano ameriški tričetrtinski plan
una figura di primo, secondo piano pren. važna, postranska oseba
porre la questione su un altro piano pren. drugače zastaviti problem
4. načrt, plan; namera:
piano di studi študijski načrt
piano regolatore urbanistični načrt
piano quinquennale petletni plan, petletka
avere in piano nameravati, načrtovati - pianto m
1. jok; naricanje:
pianto dirotto neustavljiv jok
scoppiare in pianto planiti v jok
2. ekst. žalost, pogreb:
la partita della nazionale è stata un pianto igra državne reprezentance je bila prava žalost - piazza f
1. trg:
piazza d'armi vežbališče
far piazza pulita pren. (tudi šalj.) očistiti, pomesti
mettere in piazza pren. obesiti na veliki zvon
2. ekst. polit. ulica; drhal:
accontentare la piazza zadovoljiti, ugajati ulici, masi
3. ekon. tržišče
4. pog. mestna tržnica
5. voj.
piazza forte trdnjava
6. šalj. pleša
7. ležišče; mesto:
letto a due piazze postelja z dvema ležiščema
piazza d'onore šport častno mesto - piēde m
1. noga (človeška); taca
collo del piede nart
la pianta del piede podplat
piede piatto med. ploska noga
si regge appena in piedi s težavo stoji na nogah
un discorso che non sta in piedi pren. govorjenje brez repa in glave
2. ekst. pren.:
andare a piedi iti peš
ai piedi del monte pod hribom
a piede libero na prostosti
battere i piedi cepetati z nogami
da capo a piedi od glave do peta
fatto coi piedi narejen zanič, površno
in piedi na nogah, pokonci
levarsi dai piedi spraviti se spod nog
mettere, prendere piede zakoreniniti se
puntare i piedi upreti, upirati se
tenere il piede in due staffe sedeti na dveh stolih
3. noga, spodnji del:
i piedi del mobile noge pohištvenega kosa
piede del fusto spodnji del debla
piede del fungo gobji kocen
4. pren. stanje, pogoj, osnova:
porre su un piede di parità postaviti na enakopravno osnovo
essere sul piede di guerra biti pripravljen na vojno, na boj (tudi pren.)
5. čevelj (mera)
6. lit. stopica - piēga f
1. guba:
gonna a pieghe nabrano krilo
messa in piega vodna ondulacija
la piega dei calzoni hlačna guba
2. geol. nagubanost
3. nagnjenje, nagnjenost:
prendere una buona, cattiva piega obrniti, obračati se na dobro, na slabo
le pieghe dell'anima duševna notranjost, intima - piegare
A) v. tr. (pres. piēgo)
1. upogniti, upogibati; kriviti; pripogniti, pripogibati; zganiti:
piegare una sbarra di ferro ukriviti železno palico
piegare un foglio in due prepogniti list
2. pren. ukloniti; premagati:
piegare l'avversario premagati nasprotnika
B) v. intr. zaviti, zavijati:
la strada piega a destra cesta zavije na desno
C) ➞ piegarsi v. rifl. (pres. mi piēgo)
1. upogniti, upogibati se; pripogniti, pripogibati se
2. ukloniti, uklanjati se; vdati, vdajati se:
piegarsi all'altrui volere ukloniti se tuji volji