Franja

Zadetki iskanja

  • pès (psà) m

    1. cane:
    pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
    dražiti psa stuzzicare il cane
    voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
    ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
    pes maha z repom il cane scodinzola
    biti lačen kot pes avere una fame da lupi
    biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
    ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
    preganjati kot psa perseguitare come cani
    pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
    zebe me kot psa ho un freddo cane
    pozor, hud pes attenti al cane
    čistokrvni pes cane di razza
    hišni pes cane domestico
    lavinski pes cane da soccorso
    lovski pes cane da caccia
    pastirski pes cane pastore
    potepuški pes cane randagio
    službeni pes cane poliziotto
    pes čuvaj cane da guardia, mastino
    lov. pes sledec cane da seguito

    2. (v medmetni rabi)
    ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
    pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

    3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
    morala je na psu il morale è bassissimo
    hrana je pod psom si mangia da cani
    vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
    nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
    česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
    pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
    gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
    počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
    zool. morski pes pescecane, squalo
    zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
    astr. Veliki pes Cane Maggiore
    zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
    ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
    enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
  • pesante agg.

    1. težek:
    un fardello pesante težko breme
    artiglieria pesante težko topništvo
    una sostanza più pesante dell'aria snov, težja od zraka

    2. težek, težaven; nadležen:
    terreno pesante težek, težko prehoden teren
    aria pesante slab zrak
    battuta pesante prostaška šala
    un lavoro pesante težko, težavno delo
    una persona pesante nadloga, tečnež

    3. pren. počasen, okoren (tudi ekst.):
    prosa pesante okorna proza

    4. pren. velik, hud; zaskrbljujoč:
    danno pesante velika škoda

    5.
    gioco pesante šport ostra igra
    avere la mano pesante ostro udariti, kaznovati; pren. pretiravati

    6.
    atletica pesante šport težka atletika

    7.
    industria pesante težka industrija
  • pések (-ska)

    1. m sabbia, rena, arena:
    posipati poledenele ceste s peskom cospargere di sabbia le strade ghiacciate
    grob, sipek pesek sabbia aspra, friabile
    puščavski, rečni pesek sabbia del deserto, di fiume
    kremenov, marmorni pesek sabbia selciosa, di marmo
    geogr. živi pesek sabbie mobili
    naplavinski pesek sabbie alluvionali
    imeti denarja kot peska avere soldi a palate
    pren. metati komu pesek v oči gettare fumo negli occhi a qcn.
    pren. tiščati glavo v pesek fare (come) lo struzzo
    pren. graditi (kaj)
    na pesku costruire sulla rena; costruire, edificare sulla sabbia

    2. med.
    ledvični pesek sabbia renale

    3. metal.
    livarski pesek sabbia per formatura
    steklarski pesek sabbia per la lavorazione del vetro
    zlatonosni pesek sabbia aurifera
  • pésem (-smi) f

    1. lit. poesia; lirica; knjiž. carme; versi; tuba:
    pisati, deklamirati pesmi scrivere, recitare poesie
    ciklus, zbirka pesmi ciclo, raccolta di poesie
    ljubezenska, ljudska pesem poesia amorosa, popolare
    Leopardijeve pesmi i canti di Leopardi
    etn. obredna pesem canto rituale
    lit. anakreontska pesem (poesia) anacreontica
    epska, lirska pesem poesia epica, lirica
    priložnostna pesem poesia d'occasione
    pesem v enajstercih, v svobodnem verzu poesia in endecasillabi, in versi liberi

    2. muz. canzone; canto:
    cerkvena, zborovska pesem canto sacro, canto corale
    črnska duhovna pesem spiritual
    dvoglasna, večglasna pesem canto a due, a più voci

    3. ekst. canto; coro:
    pesem slavca il canto dell'usignolo
    pesem dežja, morja, vetra il canto della pioggia, del mare, del vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj je to pesem (prijetno lahko delo) adesso è roba da niente
    to je pa druga pesem un altro paio di maniche
    zmeraj ista pesem sempre la solita solfa
    bibl. Visoka pesem Cantico dei cantici
  • pést (-í) f

    1. pugno:
    stisniti pest stringere il pugno
    udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola

    2. (majhna količina) pugno; palmo:
    za pest dolarjev per un pugno di dollari
    ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
    držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
    okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
    pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
    to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
    dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
    smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
    začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
    z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
    delati na lastno pest fare di propria iniziativa
    biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
    pravica pesti la ragione del più forte
  • pēste f

    1. med. kuga:
    peste bubbonica bubonska kuga
    peste aviaria veter. kokošja kuga
    peste bovina veter. goveja kuga
    peste suina veter. prašičja kuga

    2. pren. kuga; nadloga:
    l'indifferenza è la peste della società ravnodušnost je kuga družbe
    il ragazzo è una peste fant je prava nadloga

    3. smrad
  • péstovati (-újem) imperf.

    1. portare in braccio

    2. portare, tenere (attentamente, con cura)

    3. avere cura di, coccolare

    4. pren. conservare, nutrire, cullare, alimentare, serbare, mantenere (vivo), covare; accarezzare:
    pestovati bolečino provare dolore
    pestovati jezo provare, sentire rabbia; covare rabbia, rancore
    pestovati lenobo oziare, battere la fiacca
    pestovati misel (na) pensare (a); accarezzare l'idea (di)
    pestovati željo desiderare, accarezzare il desiderio
  • péšati (-am) imperf.

    1. stancarsi; rallentare

    2. indebolire, deperire, scemare, svigorirsi, perdere il vigore:
    zadnje leto je vidno pešal l'ultimo anno andava deperendo a vista
    sluh, spomin, vid peša va indebolendo l'udito, la memoria, la vista

    3. pren. calare, scemare d'intensità, svanire, declinare, languire:
    izvoz peša l'export languisce
  • peščén (-a -o) adj.

    1. di sabbia, di rena; sabbioso, arenoso:
    peščena jama (peskokop) renaio
    peščena plaža arenile
    peščena kopel bagno di sabbia; sabbiatura
    peščeni vihar tempesta di sabbia

    2. (color) sabbia:
    peščeni brki baffi color sabbia
    zool. peščena bolha tunga (Tunga penetrans)
    zool. peščena mušica flebotomo, pappataci (Phlebotomus papatasi)
    peščena plitvina sirte
    agr. peščena zemlja sabbioniccio
    zool. navadna peščena osa ammofila, vespa della sabbia (Ammophila sabulosa)
    peščena ura clessidra
    peščeni kalup forma per la sabbia
    peščeni papir carta vetrata
  • pêta (-e) f

    1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
    zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
    nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
    vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
    brusiti pete camminare, correre veloci
    pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
    lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
    odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
    obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
    biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
    gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
    imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
    biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
    biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
    anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

    2.
    igelna peta gambo (dell'ago)
    peta pluga la suola dell'aratro
    peta kose sperone della falce
    PREGOVORI:
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • petêlin (-ína) m

    1. gallo:
    petelin kikirika, poje il gallo canta
    hoditi kakor petelin, postavljati se kakor petelin na gnoju fare il galletto, pavoneggiarsi

    2. (vetrokaz na strehi) banderuola

    3. voj. (na puški) grilletto:
    pritisniti na petelina premere il grilletto

    4. persona stizzosa, irosa; attaccabrighe; persona superba, orgogliosa, presuntuosa

    5. pren. incendio

    6. obrt. (pri pipi) rubinetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. posaditi, spustiti kam rdečega petelina incendiare la casa
    pren. vstajati s petelini alzarsi di buon'ora
    bojni petelin gallo da combattimento
    zool. divji petelin urogallo (Tetrao urogallus)
    klepanje divjega petelina il richiamo dell'urogallo
    zool. mali petelin (ruševec) fagiano di monte (Lyrurus tetrix)
    zool. morski petelin dattilottero (Dactylopterus volitans)
  • péti (pôjem) imperf. ➞ zapeti

    1. cantare:
    peti kot slavček cantare come l'usignolo
    peti od sreče, od veselja cantare dalla felicità, di gioia
    peti podoknico, uspavanko, žalostinko cantare la serenata, la ninnananna, un canto elegiaco
    peti pri zboru, kot solist cantare nel coro, cantare come solista

    2. pren. cantare, poetare, inneggiare:
    peti o ljubezni, o soncu cantare l'amore, inneggiare al sole

    3. pren. dire, raccontare

    4. cantare (uccelli, insetti), gorgheggiare:
    črički, murni pojejo cantano le cicale, i grilli

    5. pren. suonare, echeggiare; ticchettare:
    zvonovi so peli čez hribe in doline le campane echeggiavano per monti e valli
    pisalni stroji so peli le macchine per scrivere ticchettavano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kadar je nagajal, je pela šiba quando faceva le bizze veniva picchiato
    o tem poje neka stara pesem il fatto è cantato da una vecchia poesia, canzone
    peti komu hvalo, slavo cantare, tessere le lodi di qcn.; inneggiare a qcn.
    peti komu levite strapazzare, rimbrottare qcn.
    rel. peti novo mašo cantare la prima messa, essere consacrato sacerdote
    slaba, trda poje komu uno si trova in difficoltà, nei guai, campa miseria
  • pêti (-a -o) numer. quinto; cinque:
    cesar Karel V. l'imperatore Carlo V
    pripeljem se z vlakom ob peti uri arrivo col treno delle cinque
    peta kolona quinta colonna
    danes je peti avgust oggi è il cinque agosto
    šol. obiskovati peti razred frequentare la quinta (classe)
    avt. dati v peto prestavo ingranare la quinta (marcia)
    pren. biti (za) peto kolo essere l'ultima ruota del carro
  • pezdír (-ja) m bot. canapule (della canapa, del lino); bibl.
    pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne nota il fuscello nell'occhio del prossimo e non vede la trave nel proprio
  • piano2 m

    1. ravnina; ravna površina; ravna plošča:
    il piano della tavola mizna plošča
    piano inclinato nagnjena ravnina (tudi pren.)

    2. nadstropje:
    piano terra, piano terreno pritličje
    primo piano prvo nadstropje
    piano rialzato visoko pritličje

    3. foto, film plan:
    primo piano prvi, bližnji plan
    primissimo piano veliki plan
    piano americano ameriški tričetrtinski plan
    una figura di primo, secondo piano pren. važna, postranska oseba
    porre la questione su un altro piano pren. drugače zastaviti problem

    4. načrt, plan; namera:
    piano di studi študijski načrt
    piano regolatore urbanistični načrt
    piano quinquennale petletni plan, petletka
    avere in piano nameravati, načrtovati
  • pianto m

    1. jok; naricanje:
    pianto dirotto neustavljiv jok
    scoppiare in pianto planiti v jok

    2. ekst. žalost, pogreb:
    la partita della nazionale è stata un pianto igra državne reprezentance je bila prava žalost
  • piazza f

    1. trg:
    piazza d'armi vežbališče
    far piazza pulita pren. (tudi šalj.) očistiti, pomesti
    mettere in piazza pren. obesiti na veliki zvon

    2. ekst. polit. ulica; drhal:
    accontentare la piazza zadovoljiti, ugajati ulici, masi

    3. ekon. tržišče

    4. pog. mestna tržnica

    5. voj.
    piazza forte trdnjava

    6. šalj. pleša

    7. ležišče; mesto:
    letto a due piazze postelja z dvema ležiščema
    piazza d'onore šport častno mesto
  • piēde m

    1. noga (človeška); taca
    collo del piede nart
    la pianta del piede podplat
    piede piatto med. ploska noga
    si regge appena in piedi s težavo stoji na nogah
    un discorso che non sta in piedi pren. govorjenje brez repa in glave

    2. ekst. pren.:
    andare a piedi iti peš
    ai piedi del monte pod hribom
    a piede libero na prostosti
    battere i piedi cepetati z nogami
    da capo a piedi od glave do peta
    fatto coi piedi narejen zanič, površno
    in piedi na nogah, pokonci
    levarsi dai piedi spraviti se spod nog
    mettere, prendere piede zakoreniniti se
    puntare i piedi upreti, upirati se
    tenere il piede in due staffe sedeti na dveh stolih

    3. noga, spodnji del:
    i piedi del mobile noge pohištvenega kosa
    piede del fusto spodnji del debla
    piede del fungo gobji kocen

    4. pren. stanje, pogoj, osnova:
    porre su un piede di parità postaviti na enakopravno osnovo
    essere sul piede di guerra biti pripravljen na vojno, na boj (tudi pren.)

    5. čevelj (mera)

    6. lit. stopica
  • piēga f

    1. guba:
    gonna a pieghe nabrano krilo
    messa in piega vodna ondulacija
    la piega dei calzoni hlačna guba

    2. geol. nagubanost

    3. nagnjenje, nagnjenost:
    prendere una buona, cattiva piega obrniti, obračati se na dobro, na slabo
    le pieghe dell'anima duševna notranjost, intima
  • piegare

    A) v. tr. (pres. piēgo)

    1. upogniti, upogibati; kriviti; pripogniti, pripogibati; zganiti:
    piegare una sbarra di ferro ukriviti železno palico
    piegare un foglio in due prepogniti list

    2. pren. ukloniti; premagati:
    piegare l'avversario premagati nasprotnika

    B) v. intr. zaviti, zavijati:
    la strada piega a destra cesta zavije na desno

    C) ➞ piegarsi v. rifl. (pres. mi piēgo)

    1. upogniti, upogibati se; pripogniti, pripogibati se

    2. ukloniti, uklanjati se; vdati, vdajati se:
    piegarsi all'altrui volere ukloniti se tuji volji