Franja

Zadetki iskanja

  • máti (mátere) f

    1. madre; mamma; knjiž. genitrice:
    skrbna mati madre premurosa
    mlada mati giovane madre
    nezakonska mati madre naturale
    stara mati nonna
    mati samohranilka ragazza madre
    mati doji la madre allatta
    postati mati diventare madre
    skrbeti za koga kot mati avere per uno cure materne

    2. (v kmečkem okolju gospodinja) padrona (di casa):
    mati županja moglie del sindaco

    3. rel. (predstojnica samostana ali reda):
    mati prednica madre superiora

    4. (v medmetni rabi)
    mati božja! mammasantissima!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hči je cela mati la figlia è la madre sputata
    pren. spremeniti se, da te lastna mati ne bi spoznala cambiare in modo irriconoscibile
    bil je tak, kot ga je mati rodila era (nudo) come l'aveva fatto mamma, era nudo come un verme
    star. krušna mati, pisana mati (mačeha) matrigna
    Mati božja Madre di Dio, Madonna
    PREGOVORI:
    previdnost je mati modrosti la prudenza è l'occhio della virtù
    kakršna mati, taka hči quale la madre, tale la figlia
  • mattino m (mattino, mattinata) jutro, dopoldan:
    di buon mattino navsezgodaj
    dal mattino alla sera ves dan
    astro del mattino astr. zvezda jutranjica, Venera
    giornale del mattino jutranji dnevnik
    il mattino della vita pren. otroštvo
    PREGOVORI: il buon dì si vede dal mattino preg. po jutru se vidi dan
    le ore del mattino hanno l'oro in bocca preg. rana ura, zlata ura
  • mávčen (-čna -o) adj. di gesso; gessato:
    mavčni ovratnik minerva
    mavčna malta malta di gesso
    mavčna obveza benda gessata
    mavčni čevelj ingessatura del piede
    mavčni model modello in gesso
    um. mavčni kip gesso
    grad. mavčni obok volterrana
  • méča1 (-e) f polpa:
    anat. zobna meča bulbo del dente, polpa dentaria
  • mēdia f

    1. povpreček, srednja vrednost

    2. ekst. povprečje:
    essere al disotto della media biti pod povprečjem
    guadagnare in media povprečno zaslužiti

    3. šol. povprečna ocena:
    essere promosso con la media del sette izdelati z dobrim uspehom

    4. šol. nižja srednja šola:
    la media dell'obbligo višji razredi osemletke, nižja srednja obvezna šola
    le medie srednja šola
  • medicína (-e) f

    1. medicina; knjiž. arte peonia:
    ljudska medicina medicina popolare
    doktor medicine dottore in medicina
    interna, kurativna, preventivna medicina medicina interna, curativa, preventiva
    splošna, sodna, športna medicina medicina generica, legale, sportiva
    medicina dela medicina del lavoro
    zdravnik splošne medicine medico generico

    2. pog. šol. (facoltà di) medicina

    3. star. medicinale, farmaco

    4. amuleto (presso gli indiani d'America)
  • médijski2 (-a -o) adj.

    1. di, da medium; medianico

    2. dei mezzi di comunicazione (di massa, della stampa, radio, televisione, del cinema); mediatico, mediale:
    medijska zvezda una diva, una star del cinema, della televisione
  • mednároden (-dna -o) adj. internazionale:
    mednarodni odnosi relazioni, rapporti internazionali
    mednarodna trgovina commercio internazionale
    mednarodni kongres congresso internazionale
    mednarodni turnir torneo internazionale
    mednarodni jezik lingua internazionale
    mednarodni vlaki treni internazionali
    ekon. Mednarodna banka za obnovo in razvoj Banca Internazionale per la Ricostruzione e lo Sviluppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. mednarodna delitev dela divisione internazionale del lavoro
    Mednarodni denarni sklad Fondo Monetario Internazionale
    lingv. mednarodni izraz termine internazionale
    šah. mednarodni mojster maestro internazionale
    Mednarodni rdeči križ Croce Rossa Internazionale
    navt. mednarodni signalni kodeks codice internazionale dei segnali
    fiz. mednarodni sistem enot sistema internazionale di unità di misura
    ekon. mednarodno posojilo prestito internazionale
    jur. mednarodno pravo diritto internazionale
    avt. mednarodno vozniško dovoljenje patente di guida internazionale
  • mêdved (-éda) m

    1. zool. orso:
    medved brunda, hlača, lomasti l'orso bramisce (grugnisce), arranca, avanza strepitando
    lov na medveda caccia all'orso
    močan kot medved forte come un toro
    črni medved (baribal) orso americano, baribal (Enarctos americanus)
    rjavi medved orso bruno (Ursus arctos)
    beli medved orso bianco (Tlalarctos maritimus)
    bambusni medved (orjaški panda) orso del bambù, panda gigante (Ailuropoda melanoleuca)
    sivi medved orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
    malajski medved orso malese (Helarctos malaianus)

    2. pren. (okoren, dobrodušen človek) orso; pren.
    prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    inter. tristo (kosmatih) medvedov! per mille diavoli!
    astr. Mali medved, Veliki medved Orsa Minore, Orsa Maggiore
    zool. morski medved arctocefalo (Arctocephalus)
    film. zlati medved Orso d'oro

    3. pren. ekon. ribassista
  • mēglio

    A) avv.

    1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
    sentirsi meglio bolje se počutiti
    cambiare in meglio poboljšati se
    andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
    vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes

    2. laže, jasneje

    3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
    oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
    faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem

    B) agg. invar. boljši:
    la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
    la camera meglio najboljša soba
    alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo

    C) m invar. najboljše:
    fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
    al meglio na najboljši način
    nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
    per il meglio najbolje, najlepše
    speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
    per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro

    Č) f invar. najboljše:
    avere la meglio (su) zmagati, premagati
  • mehanízem (-zma) m

    1. meccanismo; ingranaggio; organo:
    krmilni, pogonski, prenosni mehanizem meccanismo di comando, motore, trasportatore
    fiziol. dihalni mehanizem meccanismo respiratorio
    prenosni mehanizem organo di trasmissione

    2. meccanismo, meccanica:
    tržni mehanizem meccanismo del mercato
    mehanizem cen meccanismo dei prezzi
    kreditni mehanizem meccanismo creditizio, dei crediti
    psih. obrambni mehanizem meccanismo di difesa
  • mehánski (-a -o) adj.

    1. meccanico:
    mehanske lastnosti proprietà meccaniche
    mehanski dražljaji stimoli meccanici

    2. teh. meccanico:
    mehanska stiskalnica pressa meccanica
    mehanska roka braccio meccanico

    3. (mehaničen) meccanico:
    mehanska energija energia meccanica
    mehanska obdelava lavorazione meccanica
    fiz. mehanska tehnologija tecnologia meccanica
    mehanski ekvivalent toplote equivalente meccanico del calore
    teh. mehanski izkoristek utilizzazione meccanica
  • mehčáti (-ám)

    A) imperf. ➞ zmehčati

    1. rammollire; ammorbidire; frollare:
    sonce mehča asfalt il sole rammollisce l'asfalto
    mazilo mehča kožo la pomata ammorbidisce la pelle

    2. pren. ammorbidire, addolcire; dolcificare:
    lirični opisi pokrajine mehčajo mračnost romana il tono cupo, lugubre del romanzo è addolcito da descrizioni liriche del paesaggio
    lingv. mehčati soglasnik palatalizzare la consonante
    kem. mehčati vodo dolcificare l'acqua
    pren. možgani se mu mehčajo ha il cervello rammollito

    B) mehčáti se (-am se) imperf. refl. ammorbidirsi; rammollirsi; rinvenire
  • mehúr (-ja) m

    1. bolla (d'acqua, di gas)

    2. med. vescica, pustola

    3. anat. vescica (urinaria):
    žolčni mehur vescica biliare
    med. vnetje mehurja cistite

    4.
    tobačni mehur borsa per il tabacco
    zool. črnilni mehur (črnilna žleza) ghiandola del nero
    metal. plinski mehur bolla, vescica
    zool. ribji, vzdušni mehur vescica natatoria
    zool. zvočni mehur vescica acustica
  • mêja (-e) f

    1. frontiera, confine, termine:
    državna, občinska meja confine di Stato, comunale
    meje po katastrski mapi confini catastali
    meje igrišča i confini del campo
    jezikovne, pojmovne meje confini linguistici, concettuali
    prestopiti mejo varcare la frontiera

    2. (področje, območje) confine; area

    3. (najvišja, najnižja stopnja) limite; plafond:
    starostna meja limiti d'età
    poslovati na meji rentabilnosti gestire un'impresa al limite della redditività

    4.
    živa meja siepe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vsaka stvar ima svoje meje c'è limite in tutto, ogni mare ha le sue sponde
    presegati vse meje superare ogni limite
    biti do skrajne meje pošten essere oltremodo onesto, essere un galantuomo
    biti res le do določene, neke meje essere vero fino a un certo punto
    iti do zadnje meje andare fino in fondo, costi quel che costi
    datumska meja fuso orario
    drevesna meja limite della vegetazione arborea
    meja elastičnosti limite di elasticità
  • membrana f

    1. anat. opna, membrana, kožica, mrena:
    membrana del timpano bobnič

    2. biol.
    membrana cellulare opna, membrana

    3. tehn. membrana

    4. zool. mrena:
    membrana alare (patagio) letalna mrena
  • membrána (-e) f

    1. (kožica, opna) membrana; frenulo:
    membrana v ušesih membrana del timpano
    teh. gumijasta, kovinska membrana membrana di gomma, metallica

    2. (ovojnica, mrena) membrana, pellicola:
    možganska membrana meningi
    biol. celična membrana membrana cellulare
  • ména (-e) f

    1. (menjava) cambiamento:
    mena vremena cambiamento del tempo
    med. mena glasu mutazione, muta della voce
    ob meni stoletja a cavallo fra due secoli

    2. astr.
    Lunina mena fase lunare

    3. periodo, grado di sviluppo

    4. fiziol. climaterio, menopausa
  • menážen (-žna -o) adj. di, da rancio:
    menažna skodelica gavetta
    menažni voz carro del rancio
  • meníti (-im)

    A) imperf.

    1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
    menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
    osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente

    2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
    menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi

    3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
    'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'

    4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
    kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
    to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?

    5. (reči, dejati) dire; fare:
    lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate

    B) meníti se (-im se) imperf. refl.

    1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
    meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno

    2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
    za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
    še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
    ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli