máti (mátere) f
1. madre; mamma; knjiž. genitrice:
skrbna mati madre premurosa
mlada mati giovane madre
nezakonska mati madre naturale
stara mati nonna
mati samohranilka ragazza madre
mati doji la madre allatta
postati mati diventare madre
skrbeti za koga kot mati avere per uno cure materne
2. (v kmečkem okolju gospodinja) padrona (di casa):
mati županja moglie del sindaco
3. rel. (predstojnica samostana ali reda):
mati prednica madre superiora
4. (v medmetni rabi)
mati božja! mammasantissima!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hči je cela mati la figlia è la madre sputata
pren. spremeniti se, da te lastna mati ne bi spoznala cambiare in modo irriconoscibile
bil je tak, kot ga je mati rodila era (nudo) come l'aveva fatto mamma, era nudo come un verme
star. krušna mati, pisana mati (mačeha) matrigna
Mati božja Madre di Dio, Madonna
PREGOVORI:
previdnost je mati modrosti la prudenza è l'occhio della virtù
kakršna mati, taka hči quale la madre, tale la figlia
Zadetki iskanja
- mattino m (mattino, mattinata) jutro, dopoldan:
di buon mattino navsezgodaj
dal mattino alla sera ves dan
astro del mattino astr. zvezda jutranjica, Venera
giornale del mattino jutranji dnevnik
il mattino della vita pren. otroštvo
PREGOVORI: il buon dì si vede dal mattino preg. po jutru se vidi dan
le ore del mattino hanno l'oro in bocca preg. rana ura, zlata ura - mávčen (-čna -o) adj. di gesso; gessato:
mavčni ovratnik minerva
mavčna malta malta di gesso
mavčna obveza benda gessata
mavčni čevelj ingessatura del piede
mavčni model modello in gesso
um. mavčni kip gesso
grad. mavčni obok volterrana - méča1 (-e) f polpa:
anat. zobna meča bulbo del dente, polpa dentaria - mēdia f
1. povpreček, srednja vrednost
2. ekst. povprečje:
essere al disotto della media biti pod povprečjem
guadagnare in media povprečno zaslužiti
3. šol. povprečna ocena:
essere promosso con la media del sette izdelati z dobrim uspehom
4. šol. nižja srednja šola:
la media dell'obbligo višji razredi osemletke, nižja srednja obvezna šola
le medie srednja šola - medicína (-e) f
1. medicina; knjiž. arte peonia:
ljudska medicina medicina popolare
doktor medicine dottore in medicina
interna, kurativna, preventivna medicina medicina interna, curativa, preventiva
splošna, sodna, športna medicina medicina generica, legale, sportiva
medicina dela medicina del lavoro
zdravnik splošne medicine medico generico
2. pog. šol. (facoltà di) medicina
3. star. medicinale, farmaco
4. amuleto (presso gli indiani d'America) - médijski2 (-a -o) adj.
1. di, da medium; medianico
2. dei mezzi di comunicazione (di massa, della stampa, radio, televisione, del cinema); mediatico, mediale:
medijska zvezda una diva, una star del cinema, della televisione - mednároden (-dna -o) adj. internazionale:
mednarodni odnosi relazioni, rapporti internazionali
mednarodna trgovina commercio internazionale
mednarodni kongres congresso internazionale
mednarodni turnir torneo internazionale
mednarodni jezik lingua internazionale
mednarodni vlaki treni internazionali
ekon. Mednarodna banka za obnovo in razvoj Banca Internazionale per la Ricostruzione e lo Sviluppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. mednarodna delitev dela divisione internazionale del lavoro
Mednarodni denarni sklad Fondo Monetario Internazionale
lingv. mednarodni izraz termine internazionale
šah. mednarodni mojster maestro internazionale
Mednarodni rdeči križ Croce Rossa Internazionale
navt. mednarodni signalni kodeks codice internazionale dei segnali
fiz. mednarodni sistem enot sistema internazionale di unità di misura
ekon. mednarodno posojilo prestito internazionale
jur. mednarodno pravo diritto internazionale
avt. mednarodno vozniško dovoljenje patente di guida internazionale - mêdved (-éda) m
1. zool. orso:
medved brunda, hlača, lomasti l'orso bramisce (grugnisce), arranca, avanza strepitando
lov na medveda caccia all'orso
močan kot medved forte come un toro
črni medved (baribal) orso americano, baribal (Enarctos americanus)
rjavi medved orso bruno (Ursus arctos)
beli medved orso bianco (Tlalarctos maritimus)
bambusni medved (orjaški panda) orso del bambù, panda gigante (Ailuropoda melanoleuca)
sivi medved orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
malajski medved orso malese (Helarctos malaianus)
2. pren. (okoren, dobrodušen človek) orso; pren.
prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
inter. tristo (kosmatih) medvedov! per mille diavoli!
astr. Mali medved, Veliki medved Orsa Minore, Orsa Maggiore
zool. morski medved arctocefalo (Arctocephalus)
film. zlati medved Orso d'oro
3. pren. ekon. ribassista - mēglio
A) avv.
1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
sentirsi meglio bolje se počutiti
cambiare in meglio poboljšati se
andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes
2. laže, jasneje
3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem
B) agg. invar. boljši:
la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
la camera meglio najboljša soba
alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo
C) m invar. najboljše:
fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
al meglio na najboljši način
nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
per il meglio najbolje, najlepše
speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro
Č) f invar. najboljše:
avere la meglio (su) zmagati, premagati - mehanízem (-zma) m
1. meccanismo; ingranaggio; organo:
krmilni, pogonski, prenosni mehanizem meccanismo di comando, motore, trasportatore
fiziol. dihalni mehanizem meccanismo respiratorio
prenosni mehanizem organo di trasmissione
2. meccanismo, meccanica:
tržni mehanizem meccanismo del mercato
mehanizem cen meccanismo dei prezzi
kreditni mehanizem meccanismo creditizio, dei crediti
psih. obrambni mehanizem meccanismo di difesa - mehánski (-a -o) adj.
1. meccanico:
mehanske lastnosti proprietà meccaniche
mehanski dražljaji stimoli meccanici
2. teh. meccanico:
mehanska stiskalnica pressa meccanica
mehanska roka braccio meccanico
3. (mehaničen) meccanico:
mehanska energija energia meccanica
mehanska obdelava lavorazione meccanica
fiz. mehanska tehnologija tecnologia meccanica
mehanski ekvivalent toplote equivalente meccanico del calore
teh. mehanski izkoristek utilizzazione meccanica - mehčáti (-ám)
A) imperf. ➞ zmehčati
1. rammollire; ammorbidire; frollare:
sonce mehča asfalt il sole rammollisce l'asfalto
mazilo mehča kožo la pomata ammorbidisce la pelle
2. pren. ammorbidire, addolcire; dolcificare:
lirični opisi pokrajine mehčajo mračnost romana il tono cupo, lugubre del romanzo è addolcito da descrizioni liriche del paesaggio
lingv. mehčati soglasnik palatalizzare la consonante
kem. mehčati vodo dolcificare l'acqua
pren. možgani se mu mehčajo ha il cervello rammollito
B) mehčáti se (-am se) imperf. refl. ammorbidirsi; rammollirsi; rinvenire - mehúr (-ja) m
1. bolla (d'acqua, di gas)
2. med. vescica, pustola
3. anat. vescica (urinaria):
žolčni mehur vescica biliare
med. vnetje mehurja cistite
4.
tobačni mehur borsa per il tabacco
zool. črnilni mehur (črnilna žleza) ghiandola del nero
metal. plinski mehur bolla, vescica
zool. ribji, vzdušni mehur vescica natatoria
zool. zvočni mehur vescica acustica - mêja (-e) f
1. frontiera, confine, termine:
državna, občinska meja confine di Stato, comunale
meje po katastrski mapi confini catastali
meje igrišča i confini del campo
jezikovne, pojmovne meje confini linguistici, concettuali
prestopiti mejo varcare la frontiera
2. (področje, območje) confine; area
3. (najvišja, najnižja stopnja) limite; plafond:
starostna meja limiti d'età
poslovati na meji rentabilnosti gestire un'impresa al limite della redditività
4.
živa meja siepe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vsaka stvar ima svoje meje c'è limite in tutto, ogni mare ha le sue sponde
presegati vse meje superare ogni limite
biti do skrajne meje pošten essere oltremodo onesto, essere un galantuomo
biti res le do določene, neke meje essere vero fino a un certo punto
iti do zadnje meje andare fino in fondo, costi quel che costi
datumska meja fuso orario
drevesna meja limite della vegetazione arborea
meja elastičnosti limite di elasticità - membrana f
1. anat. opna, membrana, kožica, mrena:
membrana del timpano bobnič
2. biol.
membrana cellulare opna, membrana
3. tehn. membrana
4. zool. mrena:
membrana alare (patagio) letalna mrena - membrána (-e) f
1. (kožica, opna) membrana; frenulo:
membrana v ušesih membrana del timpano
teh. gumijasta, kovinska membrana membrana di gomma, metallica
2. (ovojnica, mrena) membrana, pellicola:
možganska membrana meningi
biol. celična membrana membrana cellulare - ména (-e) f
1. (menjava) cambiamento:
mena vremena cambiamento del tempo
med. mena glasu mutazione, muta della voce
ob meni stoletja a cavallo fra due secoli
2. astr.
Lunina mena fase lunare
3. periodo, grado di sviluppo
4. fiziol. climaterio, menopausa - menážen (-žna -o) adj. di, da rancio:
menažna skodelica gavetta
menažni voz carro del rancio - meníti (-im)
A) imperf.
1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente
2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi
3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'
4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?
5. (reči, dejati) dire; fare:
lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate
B) meníti se (-im se) imperf. refl.
1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno
2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli