propōsito m
1.  naklep, namen:
 uomo, donna di proposito odločen mož, odločna ženska
 di proposito namenoma, namerno
 perdere tempo e scopo senza proposito izgubljati čas tjavendan
2.  predmet, zadeva, stvar:
 a proposito! da ne pozabim; o tem; ko ravno govorimo o tem
 in proposito di, a proposito di kar zadeva
 vorrei spiegazioni in proposito glede tega bi rad nekaj pojasnil
 capitare a proposito priti o pravem času
 male a proposito neprimerno, nespodobno
 fuori di proposito neprimeren
 Zadetki iskanja
-  prosíti (prósim) imperf.
 1. chiedere, domandare, richiedere, implorare, invocare, intercedere, pregare (tudi rel. ):
 prositi za koga, za kaj pregare, intercedere per qcn., per qcs.
 prositi odpuščanja chiedere perdono
 prositi Boga milosti pregare Dio, implorare da Dio la grazia
 prositi za blago razsodbo sodišča invocare la clemenza della corte
 prositi za besedo chiedere la parola
 prositi za pojasnilo chiedere lumi, domandare ragione di qcs.; chiedere spiegazioni, (una) spiegazione
 prositi za roko chiedere la mano di (una donna), chiedere una donna in sposa
 rel. prositi za sprejem med novice postulare
 2. (v medmetni rabi)
 a) (izraža vljudnost pri nagovoru) per favore, per cortesia:
 prosim, odprite okno per favore, vuole aprire la finestra?!
 vozne listke, prosim biglietti, prego!
 b) (kot vljudnostni odgovor pri zahvali) non c'è di che, si figuri:
 'Hvala.' — 'Prosim.' 'Grazie.' — '(Prego,) non c'è di che.'
 boš kavo? (ja,) prosim (ti va) un caffe? Sì, grazie
 (pri telefoniranju, tudi kadar česa nismo dobro slišali) Prosim? nisem razumel, bi lahko ponovili? Scusi, non ho capito. Vuole ripetere, per favore?
 PREGOVORI:
 dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo; chi ha bisogno non mostra denti
-  pŕst (-a) m
 1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
 iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
 tleskniti s prsti schioccare le dita
 debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
 prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
 odtisi prstov le impronte delle dita
 ozebline na prstih geloni
 držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
 dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
 zažvižgati na prste fischiare con le dita
 pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
 pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
 mali prst (mezinec) dito mignolo
 srednji prst (sredinec) dito medio
 testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
 v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino
 2. (del rokavice) dito;
 rokavice z enim prstom manopole
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
 evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
 pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
 pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
 nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
 pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
 pren. opeči si prste scottarsi le dita
 pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
 pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
 pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
 pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
 pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
 pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
 pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
 pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
 stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
 pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
 pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
 pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
 pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
 ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso
-  pure
 A) cong.
 1. vendar:
 è molto giovane, pure è bravissimo zelo je mlad, vendar silno sposoben
 2. četudi, čeprav:
 non accetterei, mi dessero pure tutto l'oro del mondo ne bi sprejel, pa četudi za vse na svetu
 B) avv.
 1. tudi:
 vengo io e pure mia moglie prišel bom, pa tudi moja žena
 2. kar:
 continua pure! kar nadaljuj!
 C) cong.
 pur di ( + infinitiv) (samo) da
 dare qualsiasi cosa pur di saperlo vse bi dal, da bi zvedel
-  qualora cong. če, v primeru, da:
 qualora ciò avvenisse če bi se kaj zgodilo
-  quanto1
 A) agg., pron. koliko:
 quanto tempo impiegherai? koliko časa boš potreboval?
 in quanti eravate koliko vas je bilo?
 B) agg., pron. koliko:
 quanti discorsi per nulla! koliko jalovega govorjenja!
 quante me ne racconta! koliko mi jih natveze!
 C) agg. koliko, kolikor:
 prendi quanti libri vuoi vzemi toliko knjig, kolikor želiš
 Č) pron. kolikor, kar:
 prendine quanti ne vuoi vzemi, kolikor želiš
 per quanto ne sappiamo, le vittime del terremoto sarebbero un centinaio kolikor vemo, je kakih sto žrtev potresa
 D) m količina; ekst. vsota, cena:
 prima di decidermi per l'acquisto vorrei sapere il quanto preden se odločim za nakup, bi rad vedel ceno
-  questo
 A) agg.
 1. ta:
 l'ho visto con questi occhi na svoje oči sem ga videl
 questa mattina, questa sera davi, drevi
 quest'oggi še danes
 questo lunedì, martedì prihodnji ponedeljek, torek
 questo mese ta mesec, v tem mesecu
 le vicende di questi dieci anni dogodki zadnjih deset let
 in questo mentre, in questo frattempo medtem
 allora prendi queste! potem pa na, na, na!
 2. ta, tak, takšen:
 non uscirai mica con questa pioggia saj ne misliš ven ob takem dežju
 B) pron.
 1. ta:
 prendo questo qui vzel bom tole
 in questo, in questa medtem
 questa è bella, è grossa! ta je pa dobra! ta je pa debela!
 ci mancherebbe anche questa! samo tega bi se še manjkalo!
 2. to:
 a questo siamo arrivati! tako torej!
 con tutto questo kljub temu
 e con questo? no in? kaj pa potem?
 e con questo ho finito no, in s tem sem končal
-  rabbia f
 1. med. steklina, rabies
 2. pren. ogorčenje, bes, jeza:
 consumarsi dalla rabbia gristi se od jeze
 far rabbia jeziti, spravljati v bes
 3. sila, pobesnelost; besnenje; zagrizenost:
 la rabbia del vento besnenje vetra
 4. pohlep:
 la rabbia del denaro pohlep po denarju
 PREGOVORI: chi tutto vuole di rabbia muore preg. kdor bi rad vse imel, od hudega umre
-  rábiti (-im)
 A) imperf.
 1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
 zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
 pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
 lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
 vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
 posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
 rabiti silo impiegare la forza
 rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
 spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
 pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi
 2. ekst. servire; giovare; esser utile:
 noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più
 3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
 kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma
 4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
 da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
 otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica
 B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
 tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti
-  ràd (ráda -o) adj.
 1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
 ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri
 2. rad bi (izraža željo osebka):
 rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
 domov bi rad vorrei andare a casa
 3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
 otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
 na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere
 4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
 rada pleše le piace ballare
 zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
 kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso
 5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
 to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
 pog. rada se gledata i due si vogliono bene
 pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
 pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé
-  rájši | ráje
 A) adv. komp. od rad più volentieri, piuttosto:
 (z glagolom) rajši imeti preferire, preporre, prescegliere
 rajši pospravlja, kot kuha preferisce sparecchiare piuttosto che cucinare
 kaj bi rajši: kavo ali čaj? che cosa preferisci: caffè o tè?
 rajši imeti voler più bene
 otroci imajo rajši deda kot očeta i bamini vogliono più bene al nonno che al padre
 ne govori toliko, rajši poslušaj e non star sempre a parlare: piuttosto ascolta!
 B) konj. rajši kot anziché, piuttosto che:
 rajši je umrl, kot da bi izdal preferì morire anziché tradire
-  ravnáti (-ám)
 A) imperf. ➞ zravnati
 1. spianare, livellare, ridurre, raddrizzare:
 ravnati zemljo spianare il terreno
 med. ravnati zlomljeno kost ridurre la frattura di un osso
 obrt. ravnati s strgalnikom rasierare
 pren. ravnati komu s palico kosti raddrizzare il groppone a qcn.
 2. trattare, maneggiare; comportarsi, agire:
 pren. ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. con i guanti
 ne ravnaj tako s knjigami non trattare così i libri
 ravnati s čim kot svinja z mehom trattare qcs. con nessun riguardo, strapazzare qcs.
 na tvojem mestu bi ravnal drugače al tuo posto mi sarei comportato diversamente
 ravnati mačehovsko matrigneggiare
 ravnati nasilno s kom tiranneggiare qcn.
 ravnati nepošteno barare
 3. maneggiare, trattare:
 ne zna ravnati s strojem non sa maneggiare la macchina
 gospodarno ravnati s surovinami, z odpadki trattare oculatamente le materie prime, i rifiuti
 ravnati obzirno s kom usare comprensione nei confronti di qcn.
 B) ravnáti se (-ám se) imperf. refl. regolarsi; rispettare, attenersi, adeguarsi; informarsi; conformarsi:
 ravnati se po drugih regolarsi sugli altri
 ravnati se po zakonu rispettare le leggi
 ravnati se, ravnati po navodilih informarsi, adeguarsi alle direttive
 pridevniške besede se ravnajo po samostalnikih gli aggettivi si accordano con il nome
 voj. ravnaj se! allineamento!
-  razglédati se (-am se) | razgledováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
 1. guardare (-si) intorno; perlustrare; orientarsi:
 splezal je na drevo, da bi se razgledal per orientarsi si arrampicò su un albero
 2. abituare la vista, cercar di vedere
 3. vedere, visitare; studiare:
 razgledati se po različnih deželah visitare vari paesi
 razgledati se po književnosti, filozofiji studiare la letteratura, la filosofia
 4. ispezionare, cercare:
 razgledati se po primernem zemljišču za igrišče cercare un terreno adatto per un campo di gioco
-  razkoráčiti (-im)
 A) perf. divaricare (le gambe)
 B) razkoráčiti se (-im se) perf. refl.
 1. divaricare le gambe
 2. piantarsi con fare prepotente:
 razkoračil se je sredi sobe, kot bi bila njegova si piantò in mezzo alla stanza come fosse stata sua
 3. pren. (postati oblasten, prevzeten) insuperbirsi, montare in superbia, ingagliardirsi
-  rêbro (-a) n
 1. anat. costola, costa:
 tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel è così magro che potresti contargli le costole
 dregnil ga je pod rebra, naj molči con una gomitata nelle costole gli fece segno di tacere
 2. gastr. costoletta
 3. ekst. navt. costa, costola; aer. centina:
 krilno rebro centina alare
 4. tekst.
 rebra žameta le coste del velluto
 5. (podolgovat člen) costola:
 rebra radiatorja le costole del radiatore
 listna rebra le costole della foglia
 6. nareč. costa, pendio, declivio
 7. arhit. costolone
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. kazati rebra mostrare le costole
 pren. streha kaže rebra il tetto è scoperto in vari punti
 pren. polomiti, prešteti komu rebra rompere le costole a qcn.
 bibl. Adamovo rebro la costola di Adamo
 strojn. hladilna rebra costole di raffreddamento
 anat. neprava, prava, prosta rebra costole false, vere, fluttuanti
-  rêči (rêčem)
 A) perf.
 1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
 otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
 ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
 pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
 rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
 naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
 ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così
 2. dire, suggerire, raccomandare:
 uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti
 3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
 rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere
 4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
 psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
 rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
 iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
 prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?
 5. (misliti, meniti) dire, pensare:
 kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente
 6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
 tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
 gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni
 7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
 rekel bi, da to ni res direi che non è vero
 ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
 kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere
 8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
 recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
 dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
 ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
 pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
 domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
 ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
 reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
 ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
 pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
 tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
 še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
 pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
 reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
 takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina
 B) rêči se (rêče se) perf. refl.
 1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
 gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'
 2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
 živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice
 3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
 to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
-  rés adv.
 1. (v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo) vero:
 to ni res (questo) non è vero
 kar je res, je res quel che è vero è vero
 2. (izraža podkrepitev trditve) veramente, davvero, difatti, proprio, bene:
 tu je res dolgčas qui ci si annoia davvero
 tega denarja je hiša res vredna la casa vale davvero quei soldi
 (izraža začudenje) vero, davvero, veramente, nevvero:
 ti si to napisal, ali res? questo l'hai scritto tu, davvero?
 3. (izraža pridržek) vero:
 malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno kdaj oglasil hai poco tempo, vero, ma potresti lo stesso farti vivo ogni tanto
 4. (v medmetu izraža potrditev, pričakovanje potrditve, opozarja na trditev) vero, ah sì, nevvero; sissignore:
 res, predaleč je šel vero, ha esagerato
 saj res, da ne pozabim, pismo si dobil ah, sì, a momenti dimenticavo: hai ricevuto una lettera
 5. (v vezniški rabi) vero che:
 res zasluži, a mu velikokrat zmanjka denarja è vero che guadagna bene, eppure è spesso al verde
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. naj bom papež, če je to res! che io diventi papa, se è vero!
 kar praviš, je res, še preres ciò che dici è vero, fin troppo vero
-  reticēnza f
 1. molk, molčečnost:
 senza reticenza ne da bi kaj zamolčal
 2. lit. zamolk
-  révež (-a) m
 1. povero, bisognoso, indigente; squattrinato:
 pomagati revežem soccorrere gli indigenti
 2. pren. poveraccio, poverino;
 duševni revež povero di spirito
 PREGOVORI:
 če bi bil človek vedež, ne bi bil revež fammi indovino e ti farò ricco
-  ridere*
 A) v. intr. (pres. rido)
 1. smejati se:
 ridere a crepapelle, a più non posso smejati se, da bi počil, do solz
 ridere dietro, alle spalle zasmehovati, smejati se komu za hrbtom
 ridere sotto i baffi zlobno, v pest se smejati
 ridere a fior di labbra nasmehniti, nasmihati se
 far ridere i polli debele klatiti
 fare qcs. per ridere storiti kaj za šalo
 non c'è nulla da ridere stvar ni niti malo smešna
 2. pren. knjižno sijati, bleščati se
 B) ➞ ridersi v. rifl. (pres. mi rido)
 1.
 ridersi (di) norčevati se (iz)
 2. požvižgati se (na):
 ridersela ne se zmeniti za kaj, ne imeti za mar
 PREGOVORI: ride bene chi ride l'ultimo preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje