pallido agg. bled (tudi pren.):
divenire pallido pobledeti
blu pallido bledomoder
non avere la più pallida idea di qcs. ne imeti najmanjšega pojma o čem
Zadetki iskanja
- palma2 f
1. bot. palma: dateljnova palma (Phoenix dactylifera)
palma da cocco kokosova palma
palma dum dum palma (Hyphaene thebaica)
2. relig. palmova, oljčna veljica:
domenica delle palme cvetna nedelja
3. pren. nagrada; zmaga:
conseguire, riportare la palma zmagati, dobiti nagrado
la palma del martirio relig. mučeniška palma, krona - pálma (-e) f
1. bot. palma, palmizio:
dateljnova palma palma da datteri, palmizio (Phoenix dactylifera)
dum palma palma dum (Hyphaene thebaica)
kokosova palma palma da cocco, cocco (Cocos nucifera)
oljna palma palma da olio (Elaeis guineensis)
zmajeva palma calamo (Calamus)
pren. palma miru la palma della pace
2. pren. palma:
film. zlata palma palma d'oro - palmo m
1. (spanna) ped:
avere il muso lungo un palmo pren. kujati se; (la notizia, il fatto)
ha un palmo di barba pren. o tem že čivkajo vrabci na strehi
conoscere a palmo a palmo poznati temeljito
restare con un palmo di naso pren. oditi z dolgim nosom
2. toskansko dlan:
(cranio) pulito come il palmo della mano popolnoma gola (lobanja)
3. ped (stara dolžinska mera) - pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
biti ob pamet perdere la testa
imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
ne priti (komu)
niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
govoriti na pamet parlare a braccio
kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
po moji pameti secondo me, a mio avviso
imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
zdrava pamet (comune) buon senso
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
PREGOVORI:
pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza - pancetta f
1. pomanjš. od ➞ pancia trebušček:
metter su la pancetta rediti se
2. kulin. panceta:
pancetta affumicata okajena slanina
pancetta di tonno (ventresca) tunova potrebušina - pancia f (pl. -ce)
1. pog. trebuh:
ho male di pancia, alla pancia boli me trebuh
a pancia all'aria ležeč vznak
a pancia vuota tešč
grattarsi la pancia pren. lenariti
predica il digiuno a pancia piena pren. siti post pridiga
salvare la pancia per i fichi pren. ne se izpostavljati, varovati se
tenere la pancia per le risa pren. držati se za trebuh od smeha
2. pren. trebuh (širši, izbočeni del), izboklina:
il muro ha fatto pancia na zidu je izboklina, zid se je izbočil
la pancia del fiasco trebuh steklenice
PREGOVORI: pancia piena non crede a digiuno preg. sita vrana lačni ne verjame - paniēre m
1. košara, jerbas:
paniere sfondato pren. potratnež. požeruh
avere le budelle in un paniere pren. biti na smrt prestrašen
far la zuppa nel paniere početi kaj nekoristnega, jalovega
rompere le uova nel paniere a qcn. pren. komu zmešati štrene
2. ekon. košarica:
paniere della spesa potrošniška košarica - papír (-ja) m
1. carta:
mečkati, rezati, trgati papir gualcire, tagliare, strappare la carta
pisati, risati na papir scrivere, disegnare sulla carta
čečkati po papirju scarabocchiare sulla carta
zaviti v papir incartare
vzeti papir in svinčnik ter začeti pisati prendere carta e matita e comiciare a scrivere
pola, rizma papirja foglio, risma di carta
cigaretni papir cartina da sigarette
filtrirni papir cartina da filtro
fotografski papir carta sensibile; carta fotografica
karbonski, indigo papir carta carbone, carta copiativa
kolkovani papir carta bollata
papir za pivnike carta assorbente
pisarniški papir carta da scrivere
pisemski papir carta da lettere
risalni papir carta da disegno
toaletni papir carta igienica
biblijski papir carta bibbia
brezlesni papir carta senza legno
časopisni papir carta da giornale
izolirni papir carta isolante
japonski (svileni) papir carta di riso
konceptni papir carta da brutta copia
krep papir carta crespata
kem. lakmusov papir carta, cartina al tornasole
milimetrski papir carta millimetrata
notni papir carta da musica
oljnati papir carta oleata
pavs papir carta lucida
recikliran papir carta riciclata, carta ecologica
smirkov papir carta smerigliata
staniol papir carta stagnola
stekleni papir carta vetrata
svileni papir carta velina
2. (zapis, zapiski; listina) carta; carte; documento; pejor. scartoffie; šalj. papiro:
brez papirja ni pravice senza le carte (necessarie) non si otiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qsc. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta
3. šport. peso minimosca
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
papir vse prenese la carta si lascia scrivere
pren. brez papirja ni pravice senza le (necessarie) carte non si ottiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qcs. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta - pappa1 m
1. zdrobova juha; kaša
2. slabš. razkuhana jed
pappa molle pren. mevža, slabič
3. papica:
soffiare nella pappa pren. ovaditi, ovajati
volere la pappa scodellata kaj hoteti dobiti na pladnju
4.
pappa reale čebel. matični mleček - pár (-a)
A) m
1. coppia:
čeden par una bella coppia
zakonski par i (due) coniugi, la coppia di sposi
2. (skupina dveh enot) paio (pl. paia); binomio:
par čevljev, nogavic, rokavic un paio di scarpe, di calze, di guanti
žuželka s tremi pari nog un insetto con tre paia di zampe
3. (dve istovrstni živali istega ali nasprotnega spola) coppia, paio:
par konj, volov un paio di cavalli, di buoi
knjiž. par volov un giogo di buoi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pisatelj, športnik, ki mu ga ni para uno scrittore, uno sportivo senza pari
fant, da mu ne najdeš para un bravo ragazzo; un giovanotto robusto, ben piantato
fiz. ionski par coppia di ioni
fiz. par sil coppia di forze
šport. tekmovanje parov gara a coppie
lingv. zveneči in nezveneči pari glasov coppie di suoni tonici e atoni
voj. na pare preštej se! in fila per due!
pren. to pa je drug par rokavic è un altro paio di maniche
B) pár adv. pog. (nekaj, nekoliko) un paio (di); qualche; poco:
spregovoriti par besed dire due parole
za par ur me ne bo sarò assente qualche ora - paraffina f
1. kem. parafin:
olio di paraffina parafinsko olje
la prova del guanto di paraffina parafinski preizkus (za ugotavljanje uporabe strelnega orožja)
2. kem. alkan - paralisi f
1. med. paraliza, popolna ohromelost:
paralisi agitante tresavica, Parkinsonova bolezen
paralisi infantile otroška paraliza
paralisi progressiva progresivna paraliza
2. pren. paraliza, zastoj, ohromitev:
la paralisi del commercio paraliza trgovinske dejavnosti - parare
A) v. tr. (pres. paro)
1. krasiti:
parare a festa la città praznično okrasiti mesto
2. varovati, zaščititi
3. ubraniti, odbiti (tudi pren.):
parare il colpo odbiti udarec
parare lo scoglio pren. ogniti se čeri, zapreki
parare il tiro a rete šport ubraniti strel na vrata
4. gnati predse (čredo ipd.)
B) v. intr. končati:
dove andremo a parare kam bomo prišli?; pren. kako se bo to končalo ?
C) ➞ pararsi v. rifl. (pres. mi paro)
1. stopiti pred:
pararsi innanzi a qcn. nenadoma stopiti pred koga
2. svečano se obleči
3. zavarovati se, zaščititi se:
pararsi dalla pioggia zavarovati se pred dežjem - parata2 f
1. stanje, položaj:
vista la mala parata glede na to, da so se stvari slabo obrnile
2. razkazovanje:
abito di parata svečana, gala obleka
pranzo di parata svečano kosilo
mettere in parata razstaviti, prikazati
3. voj. parada:
sfilare in parata paradirati, korakati v paradi
passo di parata paradni korak
4. navt. častni postroj (posadke) - párati (-am)
A) imperf.
1. scucire, sdrucire, disfare, smagliare (za pletenine):
parati staro obleko scucire un vecchio vestito
2. tagliare; (parati trebuh) sventrare, sbranare, squarciare:
parati trebuh piščancu, ribi sventrare il pollo, il pesce
vrv je parala meso v dlaneh la fune penetrava nei palmi
3. pren. spezzare
4. pren. lacerare, straziare, rompere, spezzare;
parati srce, ušesa spezzare il cuore, rompere i timpani
parati živce urtare, straziare i nervi
B) párati se (-am se) imperf. refl.
1. sdrucirsi, scucirsi; smagliarsi
2. pren. spaccarsi, spezzarsi (cuore) - parēntesi f
1. parenteza, vmesni stavek; digresija:
fra parentesi mimogrede
2. oklepaj; zaklepaj:
parentesi tonda, quadra, graffa okrogli, oglati, zaviti oklepaj
aprire, chiudere la parentesi odpreti, zapreti oklepaj
3. pren. (vmesno) obdobje, presledek - pari1
A) agg.
1. enak; enakovreden; podoben:
avere pari diritti e doveri imeti enake pravice in dolžnosti
essere pari di, in biti enak po
di pari passo pren. istočasno
2. raven, zravnan:
superficie pari ravna površina
a piè pari sonožno; pren. popolnoma
3. igre enak, izenačen:
la partita è pari igra je izenačena
essere pari biti si bot
far pari e patta odigrati neodločeno
conti pari poravnani računi
4. pren.
essere pari a biti kos čemu
5. mat. paren, sod
6.
alla pari (au-pair):
lavorare alla pari delati za hrano in stanovanje
B) avv. enako:
pari pari dobesedno; pog. takoj
il compito è copiato pari pari naloga je prepisana dobesedno
C) m, f vrstnik, vrstnica:
un nostro pari naš vrstnik
trattare da pari a pari ravnati kot enak z enakim
da par suo kot se mu spodobi
senza pari brez primere
Č) m enakost:
essere in pari biti enak, izravnan
rendere pari a pari vrniti milo za drago
a un pari enako, istočasno
del pari prav tako
al pari di kakor, kot
in pari na istem nivoju:
mettersi in pari coi programmi pren. uskladiti programe - pariglia f
1. par
2. konjska vprega
3.
rendere la pariglia vrniti milo za drago - parità f
1. enakost:
la parità dei cittadini di fronte alla legge enakost državljanov pred zakonom
a parità di, in parità di ob enakih, pod enakimi:
a parità di condizioni pod enakimi pogoji
2. šport izenačenje, izenačitev:
risultato di parità neodločen izid
portarsi in parità izenačiti
3. pariteta