Franja

Zadetki iskanja

  • pallido agg. bled (tudi pren.):
    divenire pallido pobledeti
    blu pallido bledomoder
    non avere la più pallida idea di qcs. ne imeti najmanjšega pojma o čem
  • palma2 f

    1. bot. palma: dateljnova palma (Phoenix dactylifera)
    palma da cocco kokosova palma
    palma dum dum palma (Hyphaene thebaica)

    2. relig. palmova, oljčna veljica:
    domenica delle palme cvetna nedelja

    3. pren. nagrada; zmaga:
    conseguire, riportare la palma zmagati, dobiti nagrado
    la palma del martirio relig. mučeniška palma, krona
  • pálma (-e) f

    1. bot. palma, palmizio:
    dateljnova palma palma da datteri, palmizio (Phoenix dactylifera)
    dum palma palma dum (Hyphaene thebaica)
    kokosova palma palma da cocco, cocco (Cocos nucifera)
    oljna palma palma da olio (Elaeis guineensis)
    zmajeva palma calamo (Calamus)
    pren. palma miru la palma della pace

    2. pren. palma:
    film. zlata palma palma d'oro
  • palmo m

    1. (spanna) ped:
    avere il muso lungo un palmo pren. kujati se; (la notizia, il fatto)
    ha un palmo di barba pren. o tem že čivkajo vrabci na strehi
    conoscere a palmo a palmo poznati temeljito
    restare con un palmo di naso pren. oditi z dolgim nosom

    2. toskansko dlan:
    (cranio) pulito come il palmo della mano popolnoma gola (lobanja)

    3. ped (stara dolžinska mera)
  • pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
    poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
    biti ob pamet perdere la testa
    imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
    pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
    biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
    ne priti (komu)
    niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
    soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
    zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
    spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
    biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
    učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
    govoriti na pamet parlare a braccio
    kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
    česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
    zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
    po moji pameti secondo me, a mio avviso
    imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
    zdrava pamet (comune) buon senso
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    PREGOVORI:
    pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza
  • pancetta f

    1. pomanjš. od ➞ pancia trebušček:
    metter su la pancetta rediti se

    2. kulin. panceta:
    pancetta affumicata okajena slanina
    pancetta di tonno (ventresca) tunova potrebušina
  • pancia f (pl. -ce)

    1. pog. trebuh:
    ho male di pancia, alla pancia boli me trebuh
    a pancia all'aria ležeč vznak
    a pancia vuota tešč
    grattarsi la pancia pren. lenariti
    predica il digiuno a pancia piena pren. siti post pridiga
    salvare la pancia per i fichi pren. ne se izpostavljati, varovati se
    tenere la pancia per le risa pren. držati se za trebuh od smeha

    2. pren. trebuh (širši, izbočeni del), izboklina:
    il muro ha fatto pancia na zidu je izboklina, zid se je izbočil
    la pancia del fiasco trebuh steklenice
    PREGOVORI: pancia piena non crede a digiuno preg. sita vrana lačni ne verjame
  • paniēre m

    1. košara, jerbas:
    paniere sfondato pren. potratnež. požeruh
    avere le budelle in un paniere pren. biti na smrt prestrašen
    far la zuppa nel paniere početi kaj nekoristnega, jalovega
    rompere le uova nel paniere a qcn. pren. komu zmešati štrene

    2. ekon. košarica:
    paniere della spesa potrošniška košarica
  • papír (-ja) m

    1. carta:
    mečkati, rezati, trgati papir gualcire, tagliare, strappare la carta
    pisati, risati na papir scrivere, disegnare sulla carta
    čečkati po papirju scarabocchiare sulla carta
    zaviti v papir incartare
    vzeti papir in svinčnik ter začeti pisati prendere carta e matita e comiciare a scrivere
    pola, rizma papirja foglio, risma di carta
    cigaretni papir cartina da sigarette
    filtrirni papir cartina da filtro
    fotografski papir carta sensibile; carta fotografica
    karbonski, indigo papir carta carbone, carta copiativa
    kolkovani papir carta bollata
    papir za pivnike carta assorbente
    pisarniški papir carta da scrivere
    pisemski papir carta da lettere
    risalni papir carta da disegno
    toaletni papir carta igienica
    biblijski papir carta bibbia
    brezlesni papir carta senza legno
    časopisni papir carta da giornale
    izolirni papir carta isolante
    japonski (svileni) papir carta di riso
    konceptni papir carta da brutta copia
    krep papir carta crespata
    kem. lakmusov papir carta, cartina al tornasole
    milimetrski papir carta millimetrata
    notni papir carta da musica
    oljnati papir carta oleata
    pavs papir carta lucida
    recikliran papir carta riciclata, carta ecologica
    smirkov papir carta smerigliata
    staniol papir carta stagnola
    stekleni papir carta vetrata
    svileni papir carta velina

    2. (zapis, zapiski; listina) carta; carte; documento; pejor. scartoffie; šalj. papiro:
    brez papirja ni pravice senza le carte (necessarie) non si otiene giustizia
    vreči kaj na papir mettere qsc. per iscritto
    obstajati le na papirju esserci solo sulla carta

    3. šport. peso minimosca
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    papir vse prenese la carta si lascia scrivere
    pren. brez papirja ni pravice senza le (necessarie) carte non si ottiene giustizia
    vreči kaj na papir mettere qcs. per iscritto
    obstajati le na papirju esserci solo sulla carta
  • pappa1 m

    1. zdrobova juha; kaša

    2. slabš. razkuhana jed
    pappa molle pren. mevža, slabič

    3. papica:
    soffiare nella pappa pren. ovaditi, ovajati
    volere la pappa scodellata kaj hoteti dobiti na pladnju

    4.
    pappa reale čebel. matični mleček
  • pár (-a)

    A) m

    1. coppia:
    čeden par una bella coppia
    zakonski par i (due) coniugi, la coppia di sposi

    2. (skupina dveh enot) paio (pl. paia); binomio:
    par čevljev, nogavic, rokavic un paio di scarpe, di calze, di guanti
    žuželka s tremi pari nog un insetto con tre paia di zampe

    3. (dve istovrstni živali istega ali nasprotnega spola) coppia, paio:
    par konj, volov un paio di cavalli, di buoi
    knjiž. par volov un giogo di buoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pisatelj, športnik, ki mu ga ni para uno scrittore, uno sportivo senza pari
    fant, da mu ne najdeš para un bravo ragazzo; un giovanotto robusto, ben piantato
    fiz. ionski par coppia di ioni
    fiz. par sil coppia di forze
    šport. tekmovanje parov gara a coppie
    lingv. zveneči in nezveneči pari glasov coppie di suoni tonici e atoni
    voj. na pare preštej se! in fila per due!
    pren. to pa je drug par rokavic è un altro paio di maniche

    B) pár adv. pog. (nekaj, nekoliko) un paio (di); qualche; poco:
    spregovoriti par besed dire due parole
    za par ur me ne bo sarò assente qualche ora
  • paraffina f

    1. kem. parafin:
    olio di paraffina parafinsko olje
    la prova del guanto di paraffina parafinski preizkus (za ugotavljanje uporabe strelnega orožja)

    2. kem. alkan
  • paralisi f

    1. med. paraliza, popolna ohromelost:
    paralisi agitante tresavica, Parkinsonova bolezen
    paralisi infantile otroška paraliza
    paralisi progressiva progresivna paraliza

    2. pren. paraliza, zastoj, ohromitev:
    la paralisi del commercio paraliza trgovinske dejavnosti
  • parare

    A) v. tr. (pres. paro)

    1. krasiti:
    parare a festa la città praznično okrasiti mesto

    2. varovati, zaščititi

    3. ubraniti, odbiti (tudi pren.):
    parare il colpo odbiti udarec
    parare lo scoglio pren. ogniti se čeri, zapreki
    parare il tiro a rete šport ubraniti strel na vrata

    4. gnati predse (čredo ipd.)

    B) v. intr. končati:
    dove andremo a parare kam bomo prišli?; pren. kako se bo to končalo ?

    C) ➞ pararsi v. rifl. (pres. mi paro)

    1. stopiti pred:
    pararsi innanzi a qcn. nenadoma stopiti pred koga

    2. svečano se obleči

    3. zavarovati se, zaščititi se:
    pararsi dalla pioggia zavarovati se pred dežjem
  • parata2 f

    1. stanje, položaj:
    vista la mala parata glede na to, da so se stvari slabo obrnile

    2. razkazovanje:
    abito di parata svečana, gala obleka
    pranzo di parata svečano kosilo
    mettere in parata razstaviti, prikazati

    3. voj. parada:
    sfilare in parata paradirati, korakati v paradi
    passo di parata paradni korak

    4. navt. častni postroj (posadke)
  • párati (-am)

    A) imperf.

    1. scucire, sdrucire, disfare, smagliare (za pletenine):
    parati staro obleko scucire un vecchio vestito

    2. tagliare; (parati trebuh) sventrare, sbranare, squarciare:
    parati trebuh piščancu, ribi sventrare il pollo, il pesce
    vrv je parala meso v dlaneh la fune penetrava nei palmi

    3. pren. spezzare

    4. pren. lacerare, straziare, rompere, spezzare;
    parati srce, ušesa spezzare il cuore, rompere i timpani
    parati živce urtare, straziare i nervi

    B) párati se (-am se) imperf. refl.

    1. sdrucirsi, scucirsi; smagliarsi

    2. pren. spaccarsi, spezzarsi (cuore)
  • parēntesi f

    1. parenteza, vmesni stavek; digresija:
    fra parentesi mimogrede

    2. oklepaj; zaklepaj:
    parentesi tonda, quadra, graffa okrogli, oglati, zaviti oklepaj
    aprire, chiudere la parentesi odpreti, zapreti oklepaj

    3. pren. (vmesno) obdobje, presledek
  • pari1

    A) agg.

    1. enak; enakovreden; podoben:
    avere pari diritti e doveri imeti enake pravice in dolžnosti
    essere pari di, in biti enak po
    di pari passo pren. istočasno

    2. raven, zravnan:
    superficie pari ravna površina
    a piè pari sonožno; pren. popolnoma

    3. igre enak, izenačen:
    la partita è pari igra je izenačena
    essere pari biti si bot
    far pari e patta odigrati neodločeno
    conti pari poravnani računi

    4. pren.
    essere pari a biti kos čemu

    5. mat. paren, sod

    6.
    alla pari (au-pair):
    lavorare alla pari delati za hrano in stanovanje

    B) avv. enako:
    pari pari dobesedno; pog. takoj
    il compito è copiato pari pari naloga je prepisana dobesedno

    C) m, f vrstnik, vrstnica:
    un nostro pari naš vrstnik
    trattare da pari a pari ravnati kot enak z enakim
    da par suo kot se mu spodobi
    senza pari brez primere

    Č) m enakost:
    essere in pari biti enak, izravnan
    rendere pari a pari vrniti milo za drago
    a un pari enako, istočasno
    del pari prav tako
    al pari di kakor, kot
    in pari na istem nivoju:
    mettersi in pari coi programmi pren. uskladiti programe
  • pariglia f

    1. par

    2. konjska vprega

    3.
    rendere la pariglia vrniti milo za drago
  • parità f

    1. enakost:
    la parità dei cittadini di fronte alla legge enakost državljanov pred zakonom
    a parità di, in parità di ob enakih, pod enakimi:
    a parità di condizioni pod enakimi pogoji

    2. šport izenačenje, izenačitev:
    risultato di parità neodločen izid
    portarsi in parità izenačiti

    3. pariteta