Franja

Zadetki iskanja

  • označeváti (-újem) | oznáčiti (-im) imperf., perf.

    1. segnare, contrassgnare, marcare:
    označevati drevesa za posek marcare gli alberi da abbattere
    označiti igralne karte segnare le carte da gioco

    2. (izraziti določeno vsebino; poimenovati; biti značilen za) indicare, denotare, caratterizzare:
    besede označujejo pojme le parole indicano concetti
    to obdobje označujejo močni družbeni pretresi un periodo caratterizzato da forti sconvolgimenti sociali

    3. (navajati, navesti karakteristične lastnosti) qualificare; bollare; dire:
    nauk so označevali kot zmoten la dottrina era bollata come eretica
    označujejo ga kot človeka velike kulture lo dicono un uomo di grande cultura

    4. descrivere

    5. dimostrare, indicare:
    rezultati volitev označujejo, da večina podpira sredinsko politiko i risultati delle elezioni indicano che la maggioranza del corpo elettorale appoggia una piattaforma politica centrista
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    muz. označevati prstni red diteggiare
    označiti s kratico siglare
    označevati s paragrafi paragrafare
    lingv. označevati naglas accentare
    označiti z monogramom cifrare
  • oznaníti (-im) | oznanjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. annunciare, notificare, rendere noto

    2. preannunciare; predire:
    oblaki oznanjujejo nevihto nuvole foriere di tempesta, nuvole che preannunciano la tempesta

    3. rel.
    oznanjevati evangelij diffondere il vangelo, evangelizzare
    PREGOVORI:
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda, s'imbroda
  • ožgáti (ožgèm) | ožígati (-am) perf., imperf.

    1. abbruciacchiare; bruciare:
    strela je ožgala drevo un fulmine ha abbruciacchiato un albero
    slana je ožgala ajdo la brina ha bruciato il grano saraceno

    2. scottare; abbronzare

    3. pren.
    ožgati z jeznim pogledom, z jeznimi pogledi fulminare con lo sguardo, con occhiate
    ožgati z bičem dare una frustata
    ožgati (z ožigalkami) scottare
  • oživéti (-ím) perf. intr. rivivere, risorgere, rinascere; rispuntare; animarsi:
    v pravljici princesa oživi nella fiaba la principessa rivive
    pren. sum je oživel v njegovi duši nel suo animo rispuntò il sospetto
  • óžji (-a -e) adj. komp. od ozek

    1. più stretto:
    cesta postaja ožja la strada si fa più stretta

    2. stretto, ristretto:
    ožji krog cerchia ristretta
    v ožjem pomenu in senso stretto
    ožji sorodnik parente stretto
    v najožjem krogu fra i più intimi
  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome
  • pácati (-am)

    A) imperf.

    1. pog. gastr. marinare:
    pacati divjačino far macerare la selvaggina, mettere la selvaggina in salmì

    2. pog. pren. trattenere a lungo

    B) pácati se (-am se) imperf. refl. pren. stare, cuocere (al sole, al caldo)
  • pace f

    1. mir:
    firmare la pace skleniti mir
    trattato di pace mirovna pogodba

    2. mir, sloga, složnost:
    far pace con qcn. pobotati se s kom
    vivere in pace con tutti živeti složno z vsemi

    3. mirnost, vedrina:
    darsi pace pomiriti se, sprijazniti se, vdati se
    mettere il cuore, l'animo in pace umiriti se, najti notranji mir
    non trovare mai pace biti večno nezadovoljen
    pigliarsela in santa pace kaj potrpežljivo, mirno sprejeti, požreti
    sopportare in pace pogumno prenesti
    con vostra buona pace brez zamere
    santa pace! za božjo voljo!

    4. knjižno blaženost:
    la pace eterna večna blaženost

    5. mir, (telesno) ugodje:
    lasciare in pace ne nadlegovati
    non dare pace preganjati, mučiti
  • pàč adv.

    1. poi, sì, probabilmente, proprio:
    najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
    pač res je è proprio vero

    2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
    kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero

    3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
    tako je pač življenje così è la vita

    4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
    nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi

    5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
    ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro
  • páčiti (-im)

    A) imperf.

    1.
    pačiti obraz, ustnice fare boccacce, storcere il viso, la bocca

    2. deformare, sfigurare, alterare

    3. travisare, falsare, stravolgere:
    pačiti resnico falsare la verità

    B) páčiti se (-im se) imperf. refl. fare boccacce, smorfie
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • padrone m (f -na)

    1. gospodar:
    padrone di casa hišni gospodar
    salutare il padrone, la padrona di casa posloviti se
    padrone del vapore šalj. veleindustrialec

    2. delodajalec, podjetnik:
    cercar padrone iskati službo
    non aver padrone, padroni biti prost, neodvisen
    padrone di bottega šef (v odnosu do podrejenih)

    3. (absolutni) gospodar, vladar:
    credersi padrone del mondo pren. domišljati si bogvekaj
    essere padrone in casa propria biti gospodar v lastni hiši
    farla da padrone obnašati se kot gospodar
    sei padrone di andare o di restare lahko greš ali ostaneš, kot ti je ljubo
    essere padrone di una materia pren. dobro obvladati snov
    PREGOVORI: l'occhio del padrone ingrassa il cavallo preg. gospodarjeve oči konja redijo
  • paga

    A) f

    1. plača, mezda:
    paga base osnovna plača
    giorno di paga plačilni dan
    assicurarsi la paga šalj. iti v keho
    tirare la paga dvigniti, vleči plačo

    2. pren. plačilo:
    mala paga kazen
    dare la paga a qcn. koga premagati (pri igri, športu itd.)
    dare la paga a qcn. pog. koga pošteno premlatiti

    B) m, f invar. plačnik, plačnica:
    mala paga slab plačnik

    C) agg. invar.
    busta paga plačilna kuverta
    libro paga plačilni seznam
    ufficio paga blagajna
  • pagare v. tr. (pres. pago)

    1. plačati, plačevati; izplačati:
    pagare lautamente, profumatamente bogato plačati
    pagare in natura plačati v naravi
    pagare alla consegna plačati ob prejemu blaga
    pagare a rate plačati v obrokih
    pagare qcn. sulla cavezza pren. koga takoj izplačati
    pagare qcs. a buon mercato kaj dobiti poceni
    pagare qcs. caro, salato, un occhio della testa kaj slano, zelo drago plačati
    quanto pagherei per... pren. kaj bi dal za...

    2. pog. ponuditi, plačati:
    pagare da bere a qcn. povabiti koga na pijačo

    3. pren. poplačati:
    pagare qcn. con la più nera ingratitudine koga poplačati z nehvaležnostjo

    4. absol. izplačati se:
    il delitto non paga zločin se ne izplača

    5. pren. (scontare) plačati:
    pagare la pena odsedeti kazen
    pagare il fio biti kaznovan, dobiti zasluženo kazen
    me la pagherai (cara)! to mi boš drago plačal!
    paga, Pantalone! ti, navadni zemljan, pa plačaj!
  • paglia

    A) f

    1. slama:
    balla di paglia bala slame
    paglia di legno embalažni skobljanci
    avere la coda di paglia pren. kaj skrivati, čutiti se krivega
    aver paglia in bocca pren. kaj vedeti, a molčati
    bruciare come la paglia goreti kot bakla
    è una paglia to je suhec, drobiž
    fuoco di paglia pren. kratkotrajen plamen, navdušenje
    sedia di paglia slamnata stolica
    uomo di paglia (prestanome) pren. slamnati mož

    2. obrt slamnat izdelek

    3. metal. progavost

    B) agg. invar. svetlorumen, svetlomoder:
    capelli color paglia svetlomodri lasje
  • pagnōtta f hlebec (kruha):
    lavorare per la pagnotta pren. delati za ljubi kruhek
  • pájek (-jka) m

    1. zool. ragno:
    pajek prede, razpenja mrežo il ragno tesse la tela
    suh kot pajek magro come uno stecco
    pren. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu ho una fame da lupo
    dolgonogi pajek folco (Pholcus phalangioides)
    hišni pajek tegenaria (Tegenaria domestica)
    morski pajek grancevola (Maja squinado)
    osasti pajek argiope fasciata (Argiope bruennichi)
    rdeči pajek ragno rosso (Trombidinus)
    vodni pajek argironeta (Argyroneta aquatica)

    2. avt. žarg. autogrù
  • pala1 f

    1. lopata:
    con la pala pren. na veliko, z lopato

    2. ekst. lopata:
    la pala del remo lopata vesla
    ruota a pale kolo na lopate
  • palla1 f

    1. krogla; obla:
    palla del mondo pog. zemeljska obla, globus
    palla dell'occhio pog. očesno zrklo
    palla di lardo pren. debeluh
    palla di neve snežna kepa
    palla di piombo pren. svinčena krogla

    2. krogla, žoga:
    palla da biliardo biljardna krogla
    palla da tennis teniška žogica
    a palla ferma pren. ko je igre konec, ko je vse končano
    palla buona, palla goal šport priložnost za zadetek
    mancare una palla zamuditi priložnost (tudi pren.);
    non essere in palla šport ne biti v formi
    prendere la palla al balzo pren. izkoristiti ugodno priložnost

    3. (kaznjenčeva) krogla:
    essere una palla al piede per qcn. biti komu v nadlego, koga ovirati

    4. voj. krogla; granata

    5. volilna kroglica

    6.
    palle pl. vulg. jajca:
    rompere le palle a qcn. koga nadlegovati
    che palle! kakšna jajca!, dolgčas pa tak!
  • palleggiare

    A) v. intr. (pres. palleggio) žogati se

    B) ➞ palleggiarsi v. rifl. (pres. ci palleggiamo) pren. zvračati drug na drugega:
    palleggiarsi la responsabilità (di) zvračati drug na drugega odgovornost (za)