Franja

Zadetki iskanja

  • obremeníti (-ím) | obremenjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. caricare, gravare, onerare:
    obremeniti z davki caricare, gravare, onerare di tasse
    obremeniti želodec s težko prebavljivo hrano aggravare, caricare lo stomaco di cibi pesanti

    2. (z delom) oberare, sovraccaricare (di lavoro), gravare:
    obremenjevati učence z nalogami gravare gli alunni di compiti

    3. gravare (su), essere a carico (di)

    4. (obtožiti, obtoževati) accusare

    5. teh. azionare, sollecitare:
    obremeniti motor, stroj sollecitare, azionare il motore, la macchina

    6. addebitare:
    obremeniti račun addebitare sul conto

    7. jur. gravare:
    obremeniti s hipoteko gravare di ipoteca

    8. navt.
    obremeniti z balastom inzavorrare
  • obrísati1 (-ríšem)

    A) perf. pulire, nettare; asciugare; astergere:
    obrisati posodo asciugare le posate
    obrisati prah pulire la polvere
    obrisati nos pulire, pulirsi il naso
    pren. obrisati koga po nosu dare un pugno (sul naso)

    B) obrísati se (-ríšem se) | obrísati si (-ríšem si) perf. refl. pulirsi:
    obrisati se pod nosom za nekaj restare a bocca asciutta, con un palmo di naso
    vulg. s tem si lahko rit obrišeš con questo puoi pulirti il culo
    pog. obrisati si smrkelj scaccolarsi
  • obróbljen (-a -o) adj. orlato; listato:
    črno obrobljen listato di nero
    z zlatom obrobljena očala occhiali con la montatura in oro
    zool. obrobljeni kozak ditisco (Dytiscus marginalis)
  • obróč (-a) m

    1. cerchio; ekst. (na kolesu) cerchione; šport. (na telovadnih napravah) anello; (na palici ipd. ) ghiera; hist. (mučilna naprava) ruota; kem. anello:
    nabiti obroče na sod cerchiare la botte

    2. voj. accerchiamento

    3. pren. stretta, assillo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    igre poganjati obroč spingere il cerchio
    obroč za bika nasiera
    strojn. batni obroč fascia elastica
    teh. centrirni obroč centratore
    elektr. drsni obroč anello collettore
    anat. medenični obroč anello pelvico
    navt. obroč za privezovanje (plovila) anello d'ormeggio
    navt. rešilni obroč salvagente
    astr. Saturnov obroč anello di Saturno
    astr. obroč (pri nebesnem globusu) armilla
    obl. obroč (pri krinolini) guardinfante
  • obróček (-čka) m

    1. dem. od obroč cerchietto, anello:
    zlati obroček anello, fede matrimoniale
    izmenjati si zlata obročka scambiarsi la fede nuziale
    anat. maternični obroček anello intrauterino
    obroček za ključe anello portachiavi
    obroček za grizenje zanna, dentaruolo
    obroček za prtičke portatovagliolo

    2. bot., zool. anello
  • obsedéti (-ím) perf.

    1. restar seduto

    2. restare;
    dekle je obsedelo la ragazza è rimasta zitella
    pren. obsedeti med dvema stoloma tenere un piede in due scarpe, in due staffe
  • obsèg (-éga) m

    1. mat. circonferenza, perimetro

    2. estensione; dimensione; ambito; gamma; gravità::
    muz. obseg registra la gamma di un registro
    obseg knjige dimensione del libro
    pomenski obseg besede ambito semantico della parola
    obseg izgub la gravità delle perdite
    obseg naložb il volume degli investimenti
    muz. obseg glasu il volume della voce
    farm. obseg delovanja (zdravila) spettro
    ekon. obseg prodaje fatturato
  • obsôdba (-e) f jur. condanna; ekst. condanna, deplorazione, deprecazione:
    izreči obsodbo emanare una condanna
    pogojna obsodba condanna con la codizionale, condanna condizionale
    obsodba na denarno, zaporno kazen condanna a pena pecuniaria, alla prigione
    obsodba v odsotnosti condanna in contumacia
    izzvati splošno obsodbo suscitare la deplorazione generale
  • obsodíti (-im) | obsójati (-am) perf., imperf.

    1. jur. condannare, comminare una pena; ekst. condannare, deplorare, deprecare:
    obsoditi na denarno kazen, na smrt condannare a pena pecuniaria, a morte
    obsoditi na dosmrtno ječo condannare all'ergastolo, comminare la pena dell'ergastolo
    obsoditi teroristično dejanje deprecare l'atto terroristico

    2. accusare:
    po krivem obsoditi accusare ingiustamente
    ekst. obsoditi koga za izdajalca accusare uno di tradimento
    obsoditi koga za neumnega dare a uno dello stupido
  • obstánek (-nka) m

    1. esistenza; sopravvivenza:
    boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
    žarg. šport. zmaga, ki zagotavlja obstanek v ligi una vittoria che assicura la non retrocessione

    2.
    ne imeti obstanka non aver pace, requie
    pri njem denar nima obstanka spende, scialacqua tutti i soldi; ha le mani bucate
  • obteževáti (-újem) | obtežíti (-ím) imperf., perf.

    1. caricare, appesantire; pressare; aer., navt. zavorrare:
    tekst. obtežiti svilo caricare la seta
    navt. obtežiti ladjo lastrare

    2. ekst. gravare
  • obtŕkati (-am) | obtrkávati (-am) perf., imperf.

    1. battere:
    obtrkavali so rešetke, če ni katera prepiljena battevano sulle sbarre per vedere se qualcuna non fosse stata segata

    2. med. percuotere (nell'auscultazione)

    3. (otrkati, otrkavati) scuotere:
    obtrkati sneg s čevljev scuotere la neve dalle scarpe
  • obudíti (-ím) | obújati (-am) perf., imperf.

    1. rianimare:
    obuditi z umetnim dihanjem rianimare con la respirazione artificiale

    2. risvegliare, risuscitare, richiamare alla memoria, rievocare; restaurare; restituire:
    obuditi (oživiti)
    starinske običaje restaurare le antiche usanze

    3. (vzbuditi, vzbujati) svegliare, destare, ridestare:
    učitelj je znal obuditi v učencih ljubezen do lepega il maestro ha saputo destare negli scolari l'amore per il bello
  • obveljáti (-ám) perf.

    1. prevalere, imporsi:
    nazadnje je obveljalo njegovo mnenje finì col prevalere la sua

    2. essere considerato, trattato (come)
  • obvestíti (-ím) | obvéščati (-am) perf., imperf. informare, avvertire, avvisare, dare notizia (di qcs. a); notificare; segnalare; ragguagliare:
    starše obveščamo, da bo vpis v prvi razred prihodnji torek si informano i genitori che l'iscrizione alla I classe avrà luogo martedì prossimo
    obvestiti policijo avvertire la polizia
    knjiž. koga o kom, o čem obvestiti rendere edotto qcn. su qcs.
  • obvéza (-e) f

    1. med. fascia, benda; fasciatura, bendatura, bendaggio; obveze medicazione:
    mavčna obveza ingessatura
    menjati obveze cambiare la medicazione

    2. impegno, obbligo; vincolo:
    izpolniti obveze tener fede agli impegni
    nalagati obveze imporre obblighi
    sprejemati obveze impegnarsi
    obveza, sprejeta s prisego vincolo del giuramento
  • obvézati (-véžem) | obvezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. med. bendare, fasciare:
    obvezati rano bendare, fasciare la ferita

    2. obbligare, impegnare, vincolare:
    obvezati koga k molku imporre a qcn. il vincolo del silenzio

    B) obvézati se (-véžem se) | obvezováti se (-újem se) perf., imperf. refl. impegnarsi, incaricarsi:
    podjetje se je obvezalo, da bo dela končalo v tem letu l'impresa si è incaricata di finire i lavori entro l'anno
  • obvéznost (-i) f obbligo, impegno, obbligatorietà; dovere; pren. servitù:
    družabne obveznosti obblighi sociali
    moralna obveznost dovere morale
    pravice in obveznosti i diritti e i doveri
    šolska obveznost istruzione obbligatoria
    vojaška obveznost servizio militare (di leva)
    družinske obveznosti impegni familiari; pren. la servitù della famiglia
  • obviséti (-ím) perf. restare attaccato, rimanere appeso; pendere;
    na licih mu je obvisel zadovoljen smehljaj sul viso si disegnò un sorriso di soddisfazione
    pren. vprašanje je obviselo v zraku la domanda restò sospesa a mezz'aria
    pren. njegovo življenje je obviselo na nitki la sua vita è appesa a un filo
  • ōca f

    1. zool. gos:
    pelle d'oca kurja polt
    penna d'oca gosje pero
    porca l'oca! presneto!
    la canzone dell'oca stara zgodba, stara lajna
    passo d'oca voj. gosji korak
    gioco dell'oca igre človek ne jezi se
    ferrare le oche pren. početi kaj nemogočega

    2. pren. gos