obremeníti (-ím) | obremenjeváti (-újem) perf., imperf.
1. caricare, gravare, onerare:
obremeniti z davki caricare, gravare, onerare di tasse
obremeniti želodec s težko prebavljivo hrano aggravare, caricare lo stomaco di cibi pesanti
2. (z delom) oberare, sovraccaricare (di lavoro), gravare:
obremenjevati učence z nalogami gravare gli alunni di compiti
3. gravare (su), essere a carico (di)
4. (obtožiti, obtoževati) accusare
5. teh. azionare, sollecitare:
obremeniti motor, stroj sollecitare, azionare il motore, la macchina
6. addebitare:
obremeniti račun addebitare sul conto
7. jur. gravare:
obremeniti s hipoteko gravare di ipoteca
8. navt.
obremeniti z balastom inzavorrare
Zadetki iskanja
- obrísati1 (-ríšem)
A) perf. pulire, nettare; asciugare; astergere:
obrisati posodo asciugare le posate
obrisati prah pulire la polvere
obrisati nos pulire, pulirsi il naso
pren. obrisati koga po nosu dare un pugno (sul naso)
B) obrísati se (-ríšem se) | obrísati si (-ríšem si) perf. refl. pulirsi:
obrisati se pod nosom za nekaj restare a bocca asciutta, con un palmo di naso
vulg. s tem si lahko rit obrišeš con questo puoi pulirti il culo
pog. obrisati si smrkelj scaccolarsi - obróbljen (-a -o) adj. orlato; listato:
črno obrobljen listato di nero
z zlatom obrobljena očala occhiali con la montatura in oro
zool. obrobljeni kozak ditisco (Dytiscus marginalis) - obróč (-a) m
1. cerchio; ekst. (na kolesu) cerchione; šport. (na telovadnih napravah) anello; (na palici ipd. ) ghiera; hist. (mučilna naprava) ruota; kem. anello:
nabiti obroče na sod cerchiare la botte
2. voj. accerchiamento
3. pren. stretta, assillo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
igre poganjati obroč spingere il cerchio
obroč za bika nasiera
strojn. batni obroč fascia elastica
teh. centrirni obroč centratore
elektr. drsni obroč anello collettore
anat. medenični obroč anello pelvico
navt. obroč za privezovanje (plovila) anello d'ormeggio
navt. rešilni obroč salvagente
astr. Saturnov obroč anello di Saturno
astr. obroč (pri nebesnem globusu) armilla
obl. obroč (pri krinolini) guardinfante - obróček (-čka) m
1. dem. od obroč cerchietto, anello:
zlati obroček anello, fede matrimoniale
izmenjati si zlata obročka scambiarsi la fede nuziale
anat. maternični obroček anello intrauterino
obroček za ključe anello portachiavi
obroček za grizenje zanna, dentaruolo
obroček za prtičke portatovagliolo
2. bot., zool. anello - obsedéti (-ím) perf.
1. restar seduto
2. restare;
dekle je obsedelo la ragazza è rimasta zitella
pren. obsedeti med dvema stoloma tenere un piede in due scarpe, in due staffe - obsèg (-éga) m
1. mat. circonferenza, perimetro
2. estensione; dimensione; ambito; gamma; gravità::
muz. obseg registra la gamma di un registro
obseg knjige dimensione del libro
pomenski obseg besede ambito semantico della parola
obseg izgub la gravità delle perdite
obseg naložb il volume degli investimenti
muz. obseg glasu il volume della voce
farm. obseg delovanja (zdravila) spettro
ekon. obseg prodaje fatturato - obsôdba (-e) f jur. condanna; ekst. condanna, deplorazione, deprecazione:
izreči obsodbo emanare una condanna
pogojna obsodba condanna con la codizionale, condanna condizionale
obsodba na denarno, zaporno kazen condanna a pena pecuniaria, alla prigione
obsodba v odsotnosti condanna in contumacia
izzvati splošno obsodbo suscitare la deplorazione generale - obsodíti (-im) | obsójati (-am) perf., imperf.
1. jur. condannare, comminare una pena; ekst. condannare, deplorare, deprecare:
obsoditi na denarno kazen, na smrt condannare a pena pecuniaria, a morte
obsoditi na dosmrtno ječo condannare all'ergastolo, comminare la pena dell'ergastolo
obsoditi teroristično dejanje deprecare l'atto terroristico
2. accusare:
po krivem obsoditi accusare ingiustamente
ekst. obsoditi koga za izdajalca accusare uno di tradimento
obsoditi koga za neumnega dare a uno dello stupido - obstánek (-nka) m
1. esistenza; sopravvivenza:
boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
žarg. šport. zmaga, ki zagotavlja obstanek v ligi una vittoria che assicura la non retrocessione
2.
ne imeti obstanka non aver pace, requie
pri njem denar nima obstanka spende, scialacqua tutti i soldi; ha le mani bucate - obteževáti (-újem) | obtežíti (-ím) imperf., perf.
1. caricare, appesantire; pressare; aer., navt. zavorrare:
tekst. obtežiti svilo caricare la seta
navt. obtežiti ladjo lastrare
2. ekst. gravare - obtŕkati (-am) | obtrkávati (-am) perf., imperf.
1. battere:
obtrkavali so rešetke, če ni katera prepiljena battevano sulle sbarre per vedere se qualcuna non fosse stata segata
2. med. percuotere (nell'auscultazione)
3. (otrkati, otrkavati) scuotere:
obtrkati sneg s čevljev scuotere la neve dalle scarpe - obudíti (-ím) | obújati (-am) perf., imperf.
1. rianimare:
obuditi z umetnim dihanjem rianimare con la respirazione artificiale
2. risvegliare, risuscitare, richiamare alla memoria, rievocare; restaurare; restituire:
obuditi (oživiti)
starinske običaje restaurare le antiche usanze
3. (vzbuditi, vzbujati) svegliare, destare, ridestare:
učitelj je znal obuditi v učencih ljubezen do lepega il maestro ha saputo destare negli scolari l'amore per il bello - obveljáti (-ám) perf.
1. prevalere, imporsi:
nazadnje je obveljalo njegovo mnenje finì col prevalere la sua
2. essere considerato, trattato (come) - obvestíti (-ím) | obvéščati (-am) perf., imperf. informare, avvertire, avvisare, dare notizia (di qcs. a); notificare; segnalare; ragguagliare:
starše obveščamo, da bo vpis v prvi razred prihodnji torek si informano i genitori che l'iscrizione alla I classe avrà luogo martedì prossimo
obvestiti policijo avvertire la polizia
knjiž. koga o kom, o čem obvestiti rendere edotto qcn. su qcs. - obvéza (-e) f
1. med. fascia, benda; fasciatura, bendatura, bendaggio; obveze medicazione:
mavčna obveza ingessatura
menjati obveze cambiare la medicazione
2. impegno, obbligo; vincolo:
izpolniti obveze tener fede agli impegni
nalagati obveze imporre obblighi
sprejemati obveze impegnarsi
obveza, sprejeta s prisego vincolo del giuramento - obvézati (-véžem) | obvezováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. med. bendare, fasciare:
obvezati rano bendare, fasciare la ferita
2. obbligare, impegnare, vincolare:
obvezati koga k molku imporre a qcn. il vincolo del silenzio
B) obvézati se (-véžem se) | obvezováti se (-újem se) perf., imperf. refl. impegnarsi, incaricarsi:
podjetje se je obvezalo, da bo dela končalo v tem letu l'impresa si è incaricata di finire i lavori entro l'anno - obvéznost (-i) f obbligo, impegno, obbligatorietà; dovere; pren. servitù:
družabne obveznosti obblighi sociali
moralna obveznost dovere morale
pravice in obveznosti i diritti e i doveri
šolska obveznost istruzione obbligatoria
vojaška obveznost servizio militare (di leva)
družinske obveznosti impegni familiari; pren. la servitù della famiglia - obviséti (-ím) perf. restare attaccato, rimanere appeso; pendere;
na licih mu je obvisel zadovoljen smehljaj sul viso si disegnò un sorriso di soddisfazione
pren. vprašanje je obviselo v zraku la domanda restò sospesa a mezz'aria
pren. njegovo življenje je obviselo na nitki la sua vita è appesa a un filo - ōca f
1. zool. gos:
pelle d'oca kurja polt
penna d'oca gosje pero
porca l'oca! presneto!
la canzone dell'oca stara zgodba, stara lajna
passo d'oca voj. gosji korak
gioco dell'oca igre človek ne jezi se
ferrare le oche pren. početi kaj nemogočega
2. pren. gos