ígra (-e) f
1.
a) šport. gioco:
hitra in napadalna igra gioco veloce e d'offensiva
mehka, ostra igra gioco difensivo, chiuso; gioco duro
b) recitazione, interpretazione
c) muz. il suonare:
igra na violino il suonare il violino
č) gioco:
igra s kartami gioco di carte
družabne igre giochi di società
hazardna igra gioco d'azzardo
2. ekst. pren. gioco:
igra svetlobe in sence gioco di luci e ombre
3. gled., film., rad.
gledališka igra opera teatrale; commedia
radijska, televizijska igra radiodramma, radiocommedia; dramma televisivo
4. pren. (preračunljivo, nezakonito delovanje) gioco:
spregledati igro nekoga scoprire il gioco di qcn.
igra naključja, usode il gioco del caso, della fortuna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
besedna igra gioco di parole
igra narave il gioco delle forze della natura
pren. kraljevska igra scacchi
šport. mediteranske, olimpijske igre giochi del Mediterraneo, giochi olimpici
hist. viteške igre tornei
napovedati igro (pri bridgeu, taroku) dichiarare un gioco, un contratto
pren. igrati dvojno igro fare il doppio gioco
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
Zadetki iskanja
- imboccatura f
1. dohod; odprtina; ustje:
l'imboccatura del porto dohod v pristanišče
2. glasba ustnik; nastavek (položaj ustnic na ustniku):
avere una buona imboccatura imeti lep nastavek
non avere l'imboccatura a qcs. pren. ne imeti daru za kaj
3. žvale - imbottigliamento m stekleničenje; ekst. začepitev, zagozditev:
l'imbottigliamento del traffico urbano zastoj v mestnem prometu - imé (-na) n
1. nome:
dati komu ime dare un nome a qcn.
kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
klicati koga po imenu chiamare uno per nome
navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
izmišljeno ime pseudonimo
domače ime familiarmente, vulgo, detto
dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
hišno ime nome locale
krstno ime nome di battesimo
trg. zaščiteno ime nome depositato
obče, lastno ime nome comune, proprio
2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
ustvariti si ime farsi un nome
biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome
3.
v imenu zakona in nome della legge
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
ledinsko ime microtoponimo
lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
osebno ime nome proprio di persona - imenováti (-újem)
A) imperf.
1. dare un nome, chiamare:
pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro vero nome
2. nominare
3. (izbrati) nominare. eleggere
4. dire, chiamare, ritenere:
imenujejo ga za največjega znanstvenika tega stoletja lo dicono il massimo scienziato del nostro secolo
B) imenováti se (-újem se) imperf. refl. chiamarsi; portare il nome; essere intitolato:
ulica se imenuje po domačem pesniku la via è intitolata a un poeta cittadino - imitíran (-a -o) adj. imitazione (di);
imitirano usnje similpelle
imitiran marmor imitazione del marmo, finto marmo - immagine f
1. podoba, slika:
immagine ingrandita, rimpicciolita povečana, pomanjšana slika
immagine sacra relig. sveta podoba
immagine votiva relig. zaobljubljena podoba
2. slika, predstava; prispodoba:
il bambino è l'immagine vivente del nonno otrok je cel ded
essere l'immagine della salute biti utelešeno zdravje
l'uomo fu creato a immagine e somiglianza di Dio človek je bil ustvarjen po božji podobi
3. zool. imago, odrasla žuželka
4. (notranja, domišljijska) slika; vizija:
evocare le immagini dell'infanzia priklicati si v spomin slike iz otroštva - imo
A) agg.
1. knjižno spodnji, najnižji, najgloblji
2. pren. nizkega rodu, stanu
B) m knjižno dno:
dall'imo del cuore iz dna srca - impronta f
1. odtis, vtis:
lasciare un'impronta pustiti odtis
impronta digitale prstni odtis
2. pren. sled, znak:
l'impronta del genio sled genija, genialnosti
3.
all'impronta: nepričakovano, znenada:
è arrivato all'impronta prišel je znenada - imputare v. tr. (pres. imputo)
1. pravo obdolžiti, obdolževati; obtožiti, obtoževati
2. obdolžiti, obdolževati; okriviti
3. pripisati, pripisovati:
imputare l'incidente alla disattenzione del guidatore pripisati prometno nesrečo nepazljivosti voznika - incērto
A) agg.
1. negotov (tudi pren.):
tempo incerto pren. nestalno vreme
2. neodločen
3. dvomljiv
4. slaboten, nejasen, zamegljen:
luce incerta slabotna svetloba
colori incerti nejasne barve
B) m
1. negotovost; možnost:
gli incerti del mestiere negotovosti poklica
2.
incerti postranski dohodki - inclemēnza f
1. neusmiljenost, trdosrčnost
2. pren. neprijaznost:
l'inclemenza del tempo neprijazno vreme - incōnscio
A) agg. (m pl. -sci; f pl. -scie, -sce) nezaveden; ne zavedajoč se; podzavesten:
corse in aiuto inconscio del pericolo tekel je na pomoč, ne da bi se zavedal nevarnosti
B) m psihol. podzavest, podzavestno:
inconscio collettivo kolektivna podzavest - incontrare
A) v. tr. (pres. incontro)
1. srečati, srečevati
2. naleteti (tudi pren.):
incontrare pericoli naleteti na nevarnosti
incontrare il favore del pubblico naleteti na, biti deležen naklonjenosti občinstva; absol. uspevati, ugajati:
un libro che incontra uspešnica
3. šport srečati, igrati s kom, boriti se proti:
la squadra di casa oggi incontra la capolista domače moštvo bo danes igralo z vodilnim na lestvici
B) ➞ incontrarsi v. rifl. (pres. mi incontro)
1.
incontrarsi in naleteti na
2. pren. ujemati se, soglašati:
incontrarsi nelle idee politiche soglašati v političnih pogledih
3. (confluire) stekati, združiti se
4. srečati, srečevati se
5. spopasti, spopadati se; skočiti, skakati si v lase - incurante agg. brezbrižen; ki se ne meni:
incurante del pericolo si gettò nella mischia ne da bi se menil za nevarnost, je planil v metež - indefiníten (-tna -o) adj. lingv. (nedoločen) indefinito:
indefinitni zaimki pronomi indefiniti
indefinitna glagolska oblika forma indefinita del verbo - índeks (-a) m
1. (seznam prepovedanih knjig) indice (dei libri proibiti):
dati, postaviti na indeks mettere all'indice
2. (kazalo) indice:
predmetni indeks indice analitico
3. šol. libretto universitario
4. (razmerje med dvema istovrstnima podatkoma) indice:
indeks življenjskih stroškov indice del carovita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
antr. lobanjski indeks indice cefalico - indicatore1
A) agg. (f -trice) kazoč, kazalen, naznanjujoč, opozarjajoč:
freccia indicatrice avto smerna puščica
cartello indicatore avto prometni znak
B) m
1. kazalec, kazalnik, indikator; merilnik:
indicatore del livello del carburante avto merilnik količine goriva
2. ekon. indikator, indeks, kazalnik
3. priročnik, vodnik
4. kem. indikator; reagent - indirizzo m
1. naslov:
indirizzo del mittente, del destinatario naslov odpošiljatelja, naslovljenca
macchina per indirizzi stroj za adresiranje
all'indirizzo di qcn. na koga, proti komu
2. pren. smer, usmerjenost
3. govor:
indirizzo di saluto pozdravni govor - indissolubilità f neločljivost, nerazpustljivost:
l'indissolubilità del matrimonio neločljivost zakonske zveze