Franja

Zadetki iskanja

  • harmóničen (-čna -o) adj. (ubran, skladen) armonico, armonioso, (ben) proporzionato:
    harmonična celota insieme armonico
    harmoničen razvoj otroka sviluppo armonioso del bambino
    harmonična prehrana alimentazione sana
    muz. harmonična lestvica scala armonica
    mat. harmonična vrsta gruppo armonico
    fiz. harmonično nihanje moto armonico
  • híša (-e) f

    1. casa:
    kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
    kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
    pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
    montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
    atrijska hiša casa ad atrio
    večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
    arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
    pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
    mestna hiša municipio, palazzo comunale
    hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
    hiša žalosti casa, dimora del defunto

    2. (družina, rodbina) casa;
    pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
    meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale

    3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
    časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
    založniška hiša (casa) editrice
    trgovska hiša impresa, ditta commerciale

    4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)

    5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
    pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
    pren. rojstna hiša il tetto natio
    njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
    postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
    trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
    polit. Bela hiša Casa Bianca
    javna hiša casa di tolleranza
    PREGOVORI:
    žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa
  • híšica (-e) f

    1. dem. od hiša casetta; casello:
    čuvajska hišica (čuvajnica) casa cantoniera, casello
    pasja hišica canile
    počitniška, vikend hišica seconda casa
    ptičja hišica casetta del becchime
    pošta kabelska hišica capannina dei cavi
    meteor. vremenska hišica capannina meteorologica

    2. conchiglia, guscio

    3. navt. casotto di coperta
  • hitróst (-i) f

    1. velocità:
    hitrost vetra, zvoka velocità del vento, del suono
    svetlobna hitrost velocità della luce
    nadzvočna hitrost velocità supersonica
    maksimalna, povprečna hitrost velocità massima, media
    ekonomična hitrost velocità economica
    astr. ubežna hitrost velocità di evasione, di fuga
    vrtilna hitrost velocità di rotazione

    2. žarg. avt. marcia

    3. (lastnost, značilnost hitrega) rapidità
  • hòd (hóda) m (hoja) cammino; andatura; vet. andatura lenta;
    zibati se v hodu avere un'andatura dondolante, andar dondoloni
    do vrha gore je ura hoda la vetta è a un'ora di cammino
    strojn. hod bata corsa del pistone
    strojn. mrtvi hod marcia in folle
  • hrám (-a) m

    1. nareč. (zidanica) cantina (nella vigna)

    2. nareč. (kašča, shramba) granaio, deposito

    3. nareč. casa (rustica)

    4. tempio di Dio; knjiž. (svetišče) tempio; star.
    božji hram chiesa
    ekst. hram učenosti tempio del sapere, scuola
  • hrána (-e) f

    1. cibo, nutrimento, alimento; vitto; piatto;
    rastlinska, živalska hrana nutrimento vegetale, animale
    kuhana, surova hrana cibo cotto, crudo
    dietna, izdatna, kalorična hrana cibo dietetico, abbondante, calorico
    domača, gostinska hrana cucina casalinga, di trattoria
    najljubša hrana il piatto preferito
    suha, topla hrana piatto freddo, caldo
    pension, kjer imajo hrano in stanovanje una pensione con (assicurato) vitto e alloggio

    2. pren. nutrimento, cibo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti na hrani v gostilni mangiare in trattoria
    imeti koga na hrani tenere uno a pensione
    poskrbeti za duševno hrano ljudi aver cura del nutrimento spirituale del prossimo
    biol., kem. beljakovinska hrana alimento proteico
    pren. topovska hrana carne da cannone
  • hranílen2 (-lna -o) adj. nutriente, nutritivo:
    hranilna vrednost mleka valore nutritivo del latte
    hranilne snovi sostanze nutrienti
    kozm. hranilna krema crema per la pelle
    bot. hranilno tkivo tessuto nutritivo
  • hŕbet (-bta) m

    1. schiena, dorso; (živalski) groppa:
    upogniti, zravnati hrbet curvare, raddrizzare la schiena
    hrbet ga boli ha mal di schiena
    raven, sključen, širok hrbet schiena dritta, curva, larga
    telečji hrbet schiena di vitello
    plavati na hrbtu nuotare sul dorso

    2. (zgornji del predmeta, stvari) dorso; verso, retro; ekst. spalle:
    hrbet roke il dorso della mano
    hrbet menice il verso dell'assegno
    hrbet strani il verso, il retro del foglio
    hrbet noža la costa della lama
    napasti sovražnika v hrbet attaccare il nemico alle spalle

    3. (del knjige) costa

    4. (izbokli del vala, greben) cresta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. obrniti, pokazati komu hrbet voltare le spalle a qcn.
    pren. komu ustrojiti hrbet accarezzare le spalle a qcn., caricare di botte qcn., rompere a qcn. il filo della schiena
    dobiti jih po hrbtu buscarle
    naprtiti si kaj na hrbet addossarsi qcs., sobbarcarsi a qcs.
    pren. imeti križe na hrbtu avere molti anni sul groppone
    pren. zavarovati si hrbet guardarsi alle spalle
    pren. plezati po hrbtih drugih essere un arrampicatore sociale
    biti komu neprestano za hrbtom essere alle costole di qcn.
    smejati se za nekoga hrbtom ridere alle spalle di qcn.
    pren. komu zasaditi nož v hrbet pugnalare qcn. alle spalle
    spreleteti po hrbtu sentire un brivido lungo il filo della schiena
    pren. živeti bogu za hrbton stare a casa del diavolo
    geogr. gorski hrbet schiena (montana)
    anat., lingv. hrbet jezika dorso della lingua
    anat. nosni hrbet dorso del naso
    podmorski hrbet dorsale suboceanica
  • hrbtíšče (-a) n

    1. schiena, dorso; groppa:
    hrbtišče stola schienale, dorsale, spalliera del sedile

    2. nareč. schiena, schienale (di maiale)
  • hríb (-a) m

    1. monte:
    pobočje, vrh hriba pendio, cima del monte
    strm, visok hrib monte ripido, alto
    čez hribe in doline per monti e per valli

    2. pl. hribi monti; montagna:
    biti doma s hribov essere un montanaro
    iti, hoditi v hribe andare in montagna
  • hrúp (-a) m

    1. rumore, frastuono, baccano, chiasso:
    hrup motorjev il frastuono dei motori
    hrup na cesti i rumori della strada
    zganjati strašanski hrup fare un fracasso, un casino del diavolo

    2. pren. rumore, scalpore:
    mnogo hrupa za (prazen) nič molto rumore per niente
  • hrúška (-e) f

    1. bot. (sadno drevo) pero (Pirus communis); (sad) pera:
    divja hruška (drobnica) pero selvatico
    suhe hruške pere secche

    2. (predmet podoben sadu) pera, bulbo:
    hruška toplomera bulbo del termometro
    gumijasta hruška peretta (per clistere)
    pren. električna hruška lampadina
    voj. hruška bomba a mano
    nareč. medvedove hruške bacche di biancospino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. vedeti, po čem so hruške capire l'antifona
    pog. pren. ne s hruške pasti non esser nato ieri
    pren. pasti s hruške essere una testa di rapa
    pog. znati več kot hruške peči sapere un sacco di cose
    hist. davilna hruška (mučilna naprava) pera d'angoscia
    PREGOVORI:
    zrela hruška sama pade le pere mature cadono da sole
  • húd (-a -o)

    A) adj.

    1. severo, rigoroso

    2. adirato, arrabbiato:
    biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.

    3. ostile

    4. furioso, rabbioso (cane)

    5. cattivo; malvagio:
    sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
    hudo dejanje azione malvagia, cattiva

    6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
    hude novice brutte notizie
    hudi časi brutti tempi
    huda ura temporale

    7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
    hud mraz freddo terribile
    huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
    huda bolečina forte dolore
    hud kašelj forte tosse
    hud bolnik malato grave
    hud klanec forte, ripida salita
    pren. hud lovec cacciatore appassionato
    hud pijanec bevitore incorreggibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hud udarec terribile colpo
    pren. biti hud na denar essere avido di denaro
    delati hudo kri far cattivo sangue
    biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
    čeb. huda gniloba covata a sacco

    B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
    huda je za delo è difficile trovar lavoro
    pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
    povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
    umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
    pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
    prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
    ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
    nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto
  • hudíč (-a) m

    1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
    črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
    prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    izganjati hudiča esorcizzare il demonio
    knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

    2. (kot kletvica)
    hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
    tristo hudičev! per mille diavoli!
    pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

    3. (hudoben človek) demonio:
    ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
    noben hudič nessuno
    vsak hudič chiunque, il primo venuto
    vsega hudiča ogni sorta di cose
    zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
    vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
    pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
    pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
    zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

    5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
    delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

    6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
    hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
    kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

    7. pog. pren. (v povedni rabi)
    a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
    hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
    b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
    hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

    8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
    bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
    na hudiče sem truden sono stanco morto
    'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

    9. pog. pren. (v medmetni rabi)
    a) (izraža močno čustveno prizadetost)
    kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
    b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
    c) (izraža podkrepitev trditve)
    tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
    č) (izraža jezo nad kom)
    hudič naj ga vzame e vada al diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
    pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
    to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
    kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
    pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
    pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
    če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
    imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
    pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
    pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
    pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
    pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
    pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
    pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
    pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
    hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
    kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca
  • hudôben (-bna -o) adj. cattivo, maligno:
    rel. hudobni duh spirito del male, spirito maligno
  • iconografia f

    1. umet. ikonografija

    2. ekst. ikonografija:
    l'iconografia del regime režimska ikonografija
  • idéja (-e) f

    1. (zamisel, misel) idea:
    dati idejo za rešitev problema suggerire un'idea su come risolvere il problema
    vsiljevati svoje ideje drugim imporre agli altri le proprie idee

    2. (rezultat najvišje miselne dejavnosti) idea:
    ideja o lepoti l'idea del bello

    3.
    fiksna ideja idea fissa; chiodo fisso
    ima fiksno idejo, da ga preganjajo ha l'idea fissa, il chiodo fisso di essere vittima di persecuzioni

    4. (rezultat)
    a) (umetniškega ali znanstvenega dela) idea:
    vodilna ideja filma l'idea guida di un film
    b) (različnih znanstvenih, umetniških, verskih smeri) idea:
    ideja nenasilja l'idea della non violenza
    ideja krščanstva, marksizma l'idea cristiana, marxista
    c) (različnih področij družbene dejavnosti) idea:
    ideja liberalizma l'idea del liberalismo

    5. (kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek) idea:
    privrženec ekstremističnih idej partigiano di idee estremiste
  • identificírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (istovetiti, enačiti) identificare:
    identificirati dva pojma identificare due concetti

    2. (ugotavljati identiteto) identificare:
    identificirati truplo, mrliča identificare un cadavere

    B) identificírati se (-am se) perf., imperf.

    1. (istovetiti se) identificarsi:
    identificirati se z osebami v filmu identificarsi coi personaggi del film

    2. publ. concordare, convenire:
    identificirati se s sklepi seje concordare con le decisioni della seduta
  • idiōta

    A) m, f (m pl. -ti)

    1. med. idiot

    2. ekst. slaboumnež, bebec; bedak:
    comportamento da idiota bedasto obnašanje
    l'idiota del paese vaški norec, bebec

    B) agg.

    1. med. idiotski, bebav, bedast, slaboumen

    2. ekst. bedast, bebav, neumen:
    discorso idiota neumno govorjenje