nostalgia f
1. nostalgija
2. domotožje; hrepenenje:
avere la nostalgia, sentire nostalgia di qcs. tožiti se po čem
Zadetki iskanja
- nōstro
A) agg.
1. naš, najin; svoj:
la nostra casa naša hiša, naš dom
la nostra lingua naš jezik
il nostro pianeta naš planet, Zemlja
2. naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
Nostro Signore relig. Gospod
Padre nostro oče naš
3. pog. naš, običajen; medsebojen:
il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico
4. knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku
B) pron.
1. naš, najin; svoj
2. absol. naš; svoj:
il Nostro, il nostro naš avtor
i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo? - nōta f
1. znak, znamenje
2. glasba nota; ekst. beseda, zvok, naznanilo:
le sette note sedem not
a chiare note jasno, odkrito
le dolenti note žalostne besede
mettere la nota allegra, triste pren. razveseliti, razžalostiti, ubrati vesele, žalostne strune
trovare la nota giusta, falsa zadeti pravo, napačno struno
3. opomba, zaznamek, beležka; pren. poudarek, upoštevanje:
taccuino per le note beležnica, notes
prendere nota zabeležiti
4. opomba, citat; pripomba
5. nota:
nota diplomatica diplomatska nota
6. račun, faktura; seznam:
la nota della sarta račun šivilje
la nota dei libri di testo seznam učbenikov
7. pravo, trgov.
nota di accredito dobropis, knjiženje v dobro
nota di addebito bremenopis, knjiženje v breme
nota di consegna dostavnica
nota di mediazione posredniška pogodba - nōtte f
1. noč:
a notte ko se je znočilo
da notte nočen, spalen:
camicia da notte spalna srajca
di notte ponoči
di prima notte v prvih nočnih urah
nel cuor della notte sredi noči
sul far della notte ko se mrači
giorno e notte stalno, nenehno
la notte sulla domenica noč na nedeljo
la notte dei lunghi coltelli pren. noč dolgih nožev, brezobziren obračun
la prima notte prva (poročna) noč
la notte santa sveta noč, Božična noč
ci corre quanto dal giorno alla notte razlika je ogromna kot dan in noč
peggio che andar di notte stvar gre zmeraj slabše
2.
notte buia, stellata temna, zvezdnata noč
notte movimentata nemirna, razburkana noč
notte tranquilla mirna noč
buona notte! lahko noč!
notte bianca neprespana, prebedena noč
passare la notte in bianco prebedeti
far di notte giorno bedeti
3. pren. tema, mrak; neznanje, barbarstvo:
la notte dei tempi pradavnina
4. pren. slepota - nòv (nôva -o)
A) adj.
1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle
2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo
3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure
4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo
5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati
6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche
7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti
8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni
B) nôvi (-a -o) m, f, n
1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo
2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni
3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo - novanta
A) agg. invar. devetdeset:
avere novanta probabilità su cento ekst. imeti veliko verjetnost, biti zelo verjeten
te l'ho detto e ripetuto novanta volte stokrat sem ti povedal
B) m devetdeset:
pren. pezzo da novanta velika živina; mafijaški boss
essere sui novanta imeti jih okoli devetdeset (let)
la paura fa novanta pren. strah ima velike oči - nōve
A) agg. invar. devet:
abito al numero nove stanujem na številki devet
prendiamo l'autobus numero nove pojdimo z avtobusom številka devet, z devetico
B) m invar.
1. devet; devetica:
la prova del nove mat. preizkus z devetico, devetični preizkus ekst. preizkusni kamen
ha la pagella piena di nove v spričevalu so same devetice
2. f pl. devet, deveta ura - novēlla f
1. lit. novela
2. knjižno novica:
la buona novella relig. blagovest
3. pravo novela; zakonsko dopolnilo, sprememba - novíca (-e) f
1. notizia, nuova; novità; knjiž. novella:
izvedeti, objaviti, posredovati, sporočiti novico sapere, pubblicare, trasmettere, comunicare la notizia
dobra, vesela novica notizia buona, allegra
slaba, žalostna novica notizia cattiva, triste
filmske novice cinegiornale
2. novice star. (časopis) gazzettino:
podeželske novice gazzettino regionale
3. nareč. nuovo tributo, nuova imposta - nudíti (-im)
A) imperf.
1. offrire, porgere, prestare, dare:
nuditi hrano in prenočišče dare vitto e alloggio
nuditi streho komu albergare qcn.
2. offrire, dare:
nuditi komu roko dare una mano a qcn.; chiedere la mano, chiedere in sposa
hiša nudi zavetje la casa offre riparo
nuditi povod za offrire lo spunto per
3. (z oslabljenim pomenom) dare; offrire:
nuditi razvedrilo dare, offrire svago
nuditi inštrukcije dare lezioni private
nuditi odpor opporre resistenza
nuditi pomoč offrire aiuto, soccorrere, aiutare
4. star. (siliti) stimolare, costringere
B) nudíti se (-im se) imperf. refl. offrirsi, presentarsi - nudo
A) agg.
1. gol, nag:
a piedi nudi bos
a testa nuda gologlav
mezzo nudo napol nag
nudo nato, nudo come un verme, nudo come mamma l'ha fatto popolnoma gol
2. pren. gol:
a occhio nudo s prostim očesom
dorso nudo neosedlan (konj)
spada nuda iz nožnice potegnjeni meč
terra nuda gola zemlja
3. pren. gol (brez okraskov, opreme):
appartamento nudo neopremljeno stanovanje
pareti nude gole stene
4. pren. gol, pristen, odkrit:
i nudi fatti gola dejstva
la verità nuda e cruda gola resnica
mettere a nudo razkriti, odkrivati
5. knjižno nemočen
B) m umet. akt - nújen (-jna -o) adj.
1. necessario, urgente, pressante:
nujna potreba bisogno urgente
nujen telefonski poziv chiamata telefonica urgente
imeti nujne opravke avere impegni urgenti
2. inevitabile, ineluttabile:
v takih razmerah je poraz nujen in queste condizioni la sconfitta è inevitabile
3. indispensabile, essenziale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filoz. nujna lastnost qualità necessaria
med. nujna zdravniška pomoč urgenza
jur. nujni dedič erede legittimo, necessario; legittimario
jur. nujni delež legittima
nujno pismo raccomandata espresso - nullo
A) agg.
1. ničen, neveljaven:
scheda elettorale nulla neveljavna glasovnica
la sentenza è stata dichiarata nulla sodba je bila razveljavljena
2. šport
match nullo srečanje neodločeno
B) agg. knjižno noben
C) pron. knjižno nihče - nuvola f (nube) oblak (tudi pren.):
nuvola di polvere oblak prahu
andare per le nuvole, avere la testa fra le nuvole, vivere nelle nuvole pren. biti raztresen, živeti v oblakih
cascare dalle nuvole pren. pasti z oblakov - o1 cong.
1. ali (ločilno):
per amore o per forza zlepa ali zgrda; (za podkrepitev)
vivo o morto živ ali mrtev
o la va o la spacca kar bo, pa bo
o la borsa o la vita! denar ali življenje!
2. ali, oziroma (eksplikativno):
la filosofia, o amore di sapienza filozofija ali ljubezen do modrosti - ob prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo
2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione
II. (z mestnikom)
1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume
2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo
3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo
4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione
5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba - obála (-e) f riva, riviera, costa, spiaggia; litorale; proda, sponda:
priti na obalo toccare la riva
kamnita, peščena obala riva pietrosa; riva sabbiosa, arenile
morska obala riva del mare
navt. operativna, pristajalna obala riva di attracco - občínstvo (-a) n pubblico; udienza, platea:
naklonjenost občinstva il favore del pubblico
televizija ima milijonsko občinstvo la televisione ha una platea di milioni di persone - občudováti (-újem) imperf.
1. ammirare, contemplare; knjiž. rimirare:
občudovati športnike, razstavljene slike, pokrajino ammirare i campioni sportivi, i quadri esposti, il paesaggio
občudujejo jo zaradi elegance è ammirata per la sua eleganza
2. stimare; entusiasmarsi per - občútiti (-im) perf. ➞ čutiti
1. sentire, avvertire; provare:
občutiti utrip srca sentire il battito del cuore
2. sentire, provare, capire
3. avvertire; accorgersi di:
na trgu se že občuti znižanje cen sul mercato si avverte già il calo dei prezzi
4. provare, sperimentare; risentire, soffrire:
občutiti gospodarsko krizo risentire la (della) crisi economica
občutiti pomanjkanje provare l'indigenza
5.
občutiti bolečino sentire, provare dolore
občutiti lakoto, strah avere fame, paura
občutiti kaj kot tuje sentirsi estraneo a qcs.