Franja

Zadetki iskanja

  • góvor (-a) m

    1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
    motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
    obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
    spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
    dar govora dono della parola
    imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

    2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
    seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
    svoboda govora libertà di parola

    3. (pogovor) discorso:
    napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
    o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
    (v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
    'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

    4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
    pog. imeti, držati govor tenere un discorso
    nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
    otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
    pozdravni govor indirizzo di saluto
    slavnostni govor discorso ufficiale
    nagrobni govor orazione funebre

    5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
    knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
    otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
    likovni govor linguaggio figurativo
    lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
    lingv. premi, direktni govor discorso diretto
  • govoríca (-e) f

    1. voce; pejor. diceria, chiacchiera; rumore:
    med ljudmi krožijo, se širijo govorice corre la voce (che)
    prazne govorice chiacchiere
    kuloarske govorice voci di corridoio

    2. lingua, linguaggio, parlata; knjiž. idioma, loquela:
    ljudska govorica parlata popolare
    filmska, glasbena, pesniška govorica il linguaggio del cinema, della musica, poetico
    govorica izobražencev la lingua degli intellettuali, dell'intellighenzia

    3. (pogovor, govor) discorso
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • grád (-ú) m castello, maniero; rocca:
    mogočen, utrjen grad un castello possente, fortificato
    obzidje gradu le mura del castello
    pren. hiša je pravi grad (razkošna) la casa è un vero palazzo
    pren. obljubljati zlate gradove promettere mare e monti
    gradove zidati v oblake fare castelli in aria
  • grádnja (-e) f

    1. costruzione; fabbricazione, fabbrica; edificazione:
    gradnja cest, mostov, vodovoda costruzione di strade, di ponti, dell'acquedotto
    črna gradnja costruzione abusiva

    2. (ustroj, kompozicija) struttura, composizione:
    dramaturška gradnja struttura drammaturgica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    montažna gradnja costruzione a elementi prefabbricati
    nizka, visoka gradnja costruzione sotto il livello del suolo, costruzione soprassuolo
  • grado1 m

    1. stopnja:
    procedere, aumentare, diminuire per gradi iti, povečati, zmanjšati po stopnjah, postopoma
    raggiungere un elevato grado di civiltà doseči visoko stopnjo civilizacije
    scuola di secondo grado šola druge stopnje (srednja šola)
    ustione di terzo grado opeklina tretje stopnje
    interrogatorio di terzo grado (il terzo grado) zasliševanje z uporabo sile; šalj. vrtanje v koleno; vsiljiva, indiskretna vprašanja
    a grado a grado postopoma
    in sommo grado zelo, nadvse
    a grado a grado korak za korakom, postopoma

    2.
    grado di parentela sorodstveno koleno (stopnja sorodstva)

    3. funkcija, položaj, čin:
    i gradi militari vojaški čini
    essere promosso di grado napredovati

    4. mat. stopnja:
    equazione di primo grado enačba prve stopnje

    5. mat., geogr. stopinja:
    grado di longitudine, di latitudine stopinja zemljepisne dolžine, širine

    6.
    grado alcolico stopnja alkohola

    7. temperaturna stopinja:
    grado centigrado, grado Celsius Celzijeva stopinja

    8. stanje, stan, položaj:
    conservare gelosamente i privilegi del proprio grado ljubosumno paziti na privilegije svojega stanu
    essere in grado (di) biti zmožen, moči
  • grazia f

    1. ljubkost, lepota, milina:
    la grazia del volto milina obraza

    2. ljubeznivost, prijaznost:
    accogliere con grazia ljubeznivo sprejeti
    mala grazia neprijaznost, odurnost
    non avere garbo né grazia biti grob, oduren

    3. pl. ljubkovanje, laskanje, laskave besede:
    crede d'incantarmi con le sue grazie misli, da me bo očaral z laskanjem

    4. pren. prijeten vonj, okus:
    senti la grazia di questo vino pokusi to imenitno vino

    5. (navadno pl.) naklonjenost:
    entrare nelle grazie del direttore uživati direktorjevo naklonjenost
    godere le grazie di una donna biti v intimnih odnosih z žensko

    6. usluga, milost:
    chiedere una grazia prositi za uslugo
    ottenere, impetrare una grazia prejeti, izprositi milost, uslugo
    di grazia prosim

    7. relig. milost:
    anno di grazia leto Gospodovo
    essere fuori della grazia di Dio pren. pog. biti iz sebe od besa
    essere in stato di grazia šport pren. biti v izvrstni formi
    troppa grazia S. Antonio! inter. pren. kar preveč je milosti
    grazia di Dio pog. božja dobrota:
    in quella casa c'è ogni grazia di Dio v tisti hiši imajo vseh mogočih božjih dobrot
    per grazia di Dio hvala bogu:
    per grazia di Dio domani è vacanza hvala bogu, jutri je praznik

    8. pomilostitev:
    accordare la grazia a qcn. pomilostiti koga; ekst. oprostiti
    far grazia a qcn. di qcs. koga oprostiti česa
    colpo di grazia milostni strel
    Ministero di Grazia e Giustizia ministrstvo za pravosodje

    9. hvaležnost:
    render grazie zahvaliti se
  • grebén (-a) m

    1. cresta; sommità, cima (di monte, onda):
    gorski greben cresta (della montagna)
    koralni greben banco corallino, madreporico

    2. cresta (del gallo):
    pren. greben se mu je povesil ha abbassato la cresta
    greben mu je zrasel ha alzato, messo su la cresta

    3. vet. (viher) garrese (cane, cavallo)

    4. voj., hist. (ojačani del oglavja čelade) cresta

    5. grad. colmo

    6. meteor. zona

    7. teh. arresto

    8. tekst. pettine, cardo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. grodnični greben (pri pticah) cresta sternale
    anat. lopatični greben cresta (della scapola)
    anat. nosni greben dorso del naso
    žel. vtirjevalni greben bordino
  • grédelj (-dlja) m

    1. navt. chiglia:
    položiti, postaviti gredelj impostare una nave, un'imbarcazione

    2. agr. (pri plugu) bure

    3. assale

    4. anat.
    nosni gredelj dorso del naso
  • gréšnik (-a) m

    1. rel. peccatore:
    zakrknjen grešnik peccatore incallito
    spreobrnjenje grešnika conversione del peccatore

    2. pren. (kdor napravi prekršek) trasgressore:
    stari grešnik vecchia conoscenza (della polizia, del tribunale)
  • gròb (grôba) m

    1. tomba, sepolcro; fossa:
    pokopati, položiti koga v grob seppellire qcn. nella tomba
    skupen grob fossa comune
    grob neznanega junaka tomba del Milite Ignoto
    molčati kakor grob essere muto come una tomba
    tiho kakor v grobu un silenzio di tomba
    govoriti ob odprtem grobu tenere l'elogio funebre
    spremiti koga do groba accompagnare qcn. al cimitero, andare al funerale di qcn.
    skrunitev groba profanazione di sepolcro

    2. pren. tomba; morte;
    prerani, prezgodnji grob morte prematura
    od zibelke do groba dalla culla alla tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sam sebi kopati grob scavarsi la fossa
    spraviti koga v grob far morire di crepacuore qcn., provocare la morte di qcn.
    pren. skrivnost nesti s sabo v grob portare il segreto nella tomba
    pren. biti z eno nogo že v grobu avere un piede nella tomba
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    bibl. pren. pobeljen grob sepolcro imbiancato
    arheol. žarni grob tomba con urna
    rel. božji grob Sepolcro, repositorio
  • grobár (-ja) m

    1. becchino; seppellitore:
    pren. grobar svoje časti seppellitore del proprio onore

    2. zool.
    navadni grobar necroforo (Necrophorus vespillo)
  • grotésken (-kna -o) adj.

    1. grottesco, bizzarro, strano:
    položaj je videti grotesken una situazione che ha del grottesco

    2. tisk.
    groteskne črke caratteri grotteschi, grottesco
  • grottesco

    A) agg. (m pl. -chi) grotesken, čuden, nenavaden

    B) m

    1. groteskno:
    situazione che ha del grottesco položaj je videti grotesken

    2. gled. groteska

    3. tisk grotesk
  • guadagnare

    A) v. tr. (pres. guadagno)

    1. zaslužiti:
    guadagnare una percentuale su ogni vendita zaslužiti odstotek od prodaje
    guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti kruh v potu svojega obraza
    guadagnarsi la vita s trudom se preživljati
    va a guadagnarti il pane! delat pojdi!
    c'è tutto da guadagnare e nulla da perdere od tega bodo same koristi, nobene izgube
    guadagnarsi un bel raffreddore iron. nakopati si pošten prehlad

    2. pridobiti, doseči (tudi pren.):
    guadagnare il favore del popolo pridobiti naklonjenost ljudstva
    guadagnare terreno hitreje napredovati (tudi pren.) uveljaviti se, razširiti se
    guadagnare tempo pridobiti čas, doseči odlog

    3. pren. priti do, doseči:
    guadagnare il mare aperto priti na odprto morje
    guadagnare la soglia di casa priti do hišnega praga

    B) v. intr. popraviti videz, polepšati se:
    senza il cappello ci guadagna brez klobuka je videti lepši, lepša
  • guardia f

    1. straža, čuvanje:
    fare la guardia (a), montare la guardia, montare di guardia stražiti, biti na straži
    cane da guardia pes čuvaj
    rimanere alla guardia di qcs. varovati kaj
    lasciare a guardia pustiti v varstvu
    fare la guardia a un morto bedeti pri mrliču
    guardia medica postaja prve pomoči
    medico di guardia dežurni zdravnik (v bolnišnici)

    2. voj. straža, stražarjenje:
    corpo di guardia stražarska izmena
    posto, corpo di guardia stražnica
    cambio della guardia izmenjava straže; pren. zamenjava na vrhu, na vodilnih položajih
    guardia d'onore častna straža

    3. voj. stražar

    4. straža; stražar, čuvaj:
    guardia carceraria ječar, paznik
    guardia frontiera graničar
    guardia di finanza finančna straža, finančna policija
    guardia nazionale, civica hist. narodna garda, narodna straža
    guardia campestre poljski čuvaj
    guardia del corpo telesni stražar
    la vecchia guardia pren. stara garda
    guardia notturna nočni čuvaj
    guardie rosse hist. rdeča garda

    5. šport garda, preža:
    guardia alta, bassa nizka, visoka garda, preža
    stare in guardia biti v obrambnem položaju, stati v preži; pren. paziti, biti oprezen
    mettere in guardia qcn. contro qcs. koga opozoriti na kako nevarnost
    abbassare la guardia opustiti obrambno držo, pren. izpostaviti se udarcu
    in guardia! pozor!, pazi!

    6.
    guardie e ladri igre ravbarji in žandarji

    7. hidravl.
    livello di guardia kritična točka (gladine reke) ( tudi pren.)
  • guardiano

    A) m (f -na)

    1. paznik, paznica; čuvaj, čuvajka:
    guardiano dei campi poljski čuvaj
    guardiano del faro svetilničar
    rimanere a fare il guardiano in casa pren. šalj. ostati sam doma, čuvati hišo

    2. relig. gvardijan:
    padre guardiano oče gvardijan

    B) agg. relig. gvardijanski
  • guarire

    A) v. tr. (pres. guarisco) ozdraviti (tudi pren.):
    guarire qcn. dalla pigrizia ozdraviti koga lenobe

    B) v. intr. ozdraveti, okrevati (tudi pren.):
    è guarito dal vizio del fumo opustil je kajenje
    PREGOVORI: il tempo guarisce i mali preg. čas zaceli vse rane
  • guasto

    A) agg.

    1. pokvarjen, poškodovan:
    orologio guasto pokvarjena ura
    pere guaste gnile hruške
    dente guasto gnil zob

    2. pren. pokvarjen, izprijen:
    cervello guasto izprijeni možgani
    avere il sangue guasto con qcn. pren. biti jezen na koga

    B) m

    1. okvara, kvar:
    mancò la luce per un guasto all'impianto elettrico zaradi okvare na električni napeljavi ni bilo luči

    2. pren. gniloba, izprijenost, pregreha:
    in questa società c'è del guasto v tej družbi je nekaj gnilega

    3. pren. nesoglasja, razprtije, trenja:
    c'è del guasto tra noi med nami so razprtije
  • gúmb (-a) m

    1. obl. bottone:
    gumbi iz kosti, biserovine, zlati gumbi bottoni d'osso, di madreperla, dorati
    manšetni gumbi (bottoni) gemelli

    2. (nastavek za vklapljanje, prijemanje) bottone; pulsante:
    gumb dvigala, hišnega zvonca, radijskega aparata il bottone dell'ascensore, del campanello, della radio
    aparat s številnimi gumbi apparecchio con numerosi pulsanti

    3. lov. (gumbu podoben rog pri srnjaku) bottone