góvor (-a) m
1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
dar govora dono della parola
imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta
2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
svoboda govora libertà di parola
3. (pogovor) discorso:
napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
(v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'
4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
pog. imeti, držati govor tenere un discorso
nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
pozdravni govor indirizzo di saluto
slavnostni govor discorso ufficiale
nagrobni govor orazione funebre
5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
likovni govor linguaggio figurativo
lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
lingv. premi, direktni govor discorso diretto
Zadetki iskanja
- govoríca (-e) f
1. voce; pejor. diceria, chiacchiera; rumore:
med ljudmi krožijo, se širijo govorice corre la voce (che)
prazne govorice chiacchiere
kuloarske govorice voci di corridoio
2. lingua, linguaggio, parlata; knjiž. idioma, loquela:
ljudska govorica parlata popolare
filmska, glasbena, pesniška govorica il linguaggio del cinema, della musica, poetico
govorica izobražencev la lingua degli intellettuali, dell'intellighenzia
3. (pogovor, govor) discorso - govoríti (-ím) imperf.
1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente
2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.
3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano
4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto
5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro - grád (-ú) m castello, maniero; rocca:
mogočen, utrjen grad un castello possente, fortificato
obzidje gradu le mura del castello
pren. hiša je pravi grad (razkošna) la casa è un vero palazzo
pren. obljubljati zlate gradove promettere mare e monti
gradove zidati v oblake fare castelli in aria - grádnja (-e) f
1. costruzione; fabbricazione, fabbrica; edificazione:
gradnja cest, mostov, vodovoda costruzione di strade, di ponti, dell'acquedotto
črna gradnja costruzione abusiva
2. (ustroj, kompozicija) struttura, composizione:
dramaturška gradnja struttura drammaturgica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
montažna gradnja costruzione a elementi prefabbricati
nizka, visoka gradnja costruzione sotto il livello del suolo, costruzione soprassuolo - grado1 m
1. stopnja:
procedere, aumentare, diminuire per gradi iti, povečati, zmanjšati po stopnjah, postopoma
raggiungere un elevato grado di civiltà doseči visoko stopnjo civilizacije
scuola di secondo grado šola druge stopnje (srednja šola)
ustione di terzo grado opeklina tretje stopnje
interrogatorio di terzo grado (il terzo grado) zasliševanje z uporabo sile; šalj. vrtanje v koleno; vsiljiva, indiskretna vprašanja
a grado a grado postopoma
in sommo grado zelo, nadvse
a grado a grado korak za korakom, postopoma
2.
grado di parentela sorodstveno koleno (stopnja sorodstva)
3. funkcija, položaj, čin:
i gradi militari vojaški čini
essere promosso di grado napredovati
4. mat. stopnja:
equazione di primo grado enačba prve stopnje
5. mat., geogr. stopinja:
grado di longitudine, di latitudine stopinja zemljepisne dolžine, širine
6.
grado alcolico stopnja alkohola
7. temperaturna stopinja:
grado centigrado, grado Celsius Celzijeva stopinja
8. stanje, stan, položaj:
conservare gelosamente i privilegi del proprio grado ljubosumno paziti na privilegije svojega stanu
essere in grado (di) biti zmožen, moči - grazia f
1. ljubkost, lepota, milina:
la grazia del volto milina obraza
2. ljubeznivost, prijaznost:
accogliere con grazia ljubeznivo sprejeti
mala grazia neprijaznost, odurnost
non avere garbo né grazia biti grob, oduren
3. pl. ljubkovanje, laskanje, laskave besede:
crede d'incantarmi con le sue grazie misli, da me bo očaral z laskanjem
4. pren. prijeten vonj, okus:
senti la grazia di questo vino pokusi to imenitno vino
5. (navadno pl.) naklonjenost:
entrare nelle grazie del direttore uživati direktorjevo naklonjenost
godere le grazie di una donna biti v intimnih odnosih z žensko
6. usluga, milost:
chiedere una grazia prositi za uslugo
ottenere, impetrare una grazia prejeti, izprositi milost, uslugo
di grazia prosim
7. relig. milost:
anno di grazia leto Gospodovo
essere fuori della grazia di Dio pren. pog. biti iz sebe od besa
essere in stato di grazia šport pren. biti v izvrstni formi
troppa grazia S. Antonio! inter. pren. kar preveč je milosti
grazia di Dio pog. božja dobrota:
in quella casa c'è ogni grazia di Dio v tisti hiši imajo vseh mogočih božjih dobrot
per grazia di Dio hvala bogu:
per grazia di Dio domani è vacanza hvala bogu, jutri je praznik
8. pomilostitev:
accordare la grazia a qcn. pomilostiti koga; ekst. oprostiti
far grazia a qcn. di qcs. koga oprostiti česa
colpo di grazia milostni strel
Ministero di Grazia e Giustizia ministrstvo za pravosodje
9. hvaležnost:
render grazie zahvaliti se - grebén (-a) m
1. cresta; sommità, cima (di monte, onda):
gorski greben cresta (della montagna)
koralni greben banco corallino, madreporico
2. cresta (del gallo):
pren. greben se mu je povesil ha abbassato la cresta
greben mu je zrasel ha alzato, messo su la cresta
3. vet. (viher) garrese (cane, cavallo)
4. voj., hist. (ojačani del oglavja čelade) cresta
5. grad. colmo
6. meteor. zona
7. teh. arresto
8. tekst. pettine, cardo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. grodnični greben (pri pticah) cresta sternale
anat. lopatični greben cresta (della scapola)
anat. nosni greben dorso del naso
žel. vtirjevalni greben bordino - grédelj (-dlja) m
1. navt. chiglia:
položiti, postaviti gredelj impostare una nave, un'imbarcazione
2. agr. (pri plugu) bure
3. assale
4. anat.
nosni gredelj dorso del naso - gréšnik (-a) m
1. rel. peccatore:
zakrknjen grešnik peccatore incallito
spreobrnjenje grešnika conversione del peccatore
2. pren. (kdor napravi prekršek) trasgressore:
stari grešnik vecchia conoscenza (della polizia, del tribunale) - gròb (grôba) m
1. tomba, sepolcro; fossa:
pokopati, položiti koga v grob seppellire qcn. nella tomba
skupen grob fossa comune
grob neznanega junaka tomba del Milite Ignoto
molčati kakor grob essere muto come una tomba
tiho kakor v grobu un silenzio di tomba
govoriti ob odprtem grobu tenere l'elogio funebre
spremiti koga do groba accompagnare qcn. al cimitero, andare al funerale di qcn.
skrunitev groba profanazione di sepolcro
2. pren. tomba; morte;
prerani, prezgodnji grob morte prematura
od zibelke do groba dalla culla alla tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi kopati grob scavarsi la fossa
spraviti koga v grob far morire di crepacuore qcn., provocare la morte di qcn.
pren. skrivnost nesti s sabo v grob portare il segreto nella tomba
pren. biti z eno nogo že v grobu avere un piede nella tomba
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
bibl. pren. pobeljen grob sepolcro imbiancato
arheol. žarni grob tomba con urna
rel. božji grob Sepolcro, repositorio - grobár (-ja) m
1. becchino; seppellitore:
pren. grobar svoje časti seppellitore del proprio onore
2. zool.
navadni grobar necroforo (Necrophorus vespillo) - grotésken (-kna -o) adj.
1. grottesco, bizzarro, strano:
položaj je videti grotesken una situazione che ha del grottesco
2. tisk.
groteskne črke caratteri grotteschi, grottesco - grottesco
A) agg. (m pl. -chi) grotesken, čuden, nenavaden
B) m
1. groteskno:
situazione che ha del grottesco položaj je videti grotesken
2. gled. groteska
3. tisk grotesk - guadagnare
A) v. tr. (pres. guadagno)
1. zaslužiti:
guadagnare una percentuale su ogni vendita zaslužiti odstotek od prodaje
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti kruh v potu svojega obraza
guadagnarsi la vita s trudom se preživljati
va a guadagnarti il pane! delat pojdi!
c'è tutto da guadagnare e nulla da perdere od tega bodo same koristi, nobene izgube
guadagnarsi un bel raffreddore iron. nakopati si pošten prehlad
2. pridobiti, doseči (tudi pren.):
guadagnare il favore del popolo pridobiti naklonjenost ljudstva
guadagnare terreno hitreje napredovati (tudi pren.) uveljaviti se, razširiti se
guadagnare tempo pridobiti čas, doseči odlog
3. pren. priti do, doseči:
guadagnare il mare aperto priti na odprto morje
guadagnare la soglia di casa priti do hišnega praga
B) v. intr. popraviti videz, polepšati se:
senza il cappello ci guadagna brez klobuka je videti lepši, lepša - guardia f
1. straža, čuvanje:
fare la guardia (a), montare la guardia, montare di guardia stražiti, biti na straži
cane da guardia pes čuvaj
rimanere alla guardia di qcs. varovati kaj
lasciare a guardia pustiti v varstvu
fare la guardia a un morto bedeti pri mrliču
guardia medica postaja prve pomoči
medico di guardia dežurni zdravnik (v bolnišnici)
2. voj. straža, stražarjenje:
corpo di guardia stražarska izmena
posto, corpo di guardia stražnica
cambio della guardia izmenjava straže; pren. zamenjava na vrhu, na vodilnih položajih
guardia d'onore častna straža
3. voj. stražar
4. straža; stražar, čuvaj:
guardia carceraria ječar, paznik
guardia frontiera graničar
guardia di finanza finančna straža, finančna policija
guardia nazionale, civica hist. narodna garda, narodna straža
guardia campestre poljski čuvaj
guardia del corpo telesni stražar
la vecchia guardia pren. stara garda
guardia notturna nočni čuvaj
guardie rosse hist. rdeča garda
5. šport garda, preža:
guardia alta, bassa nizka, visoka garda, preža
stare in guardia biti v obrambnem položaju, stati v preži; pren. paziti, biti oprezen
mettere in guardia qcn. contro qcs. koga opozoriti na kako nevarnost
abbassare la guardia opustiti obrambno držo, pren. izpostaviti se udarcu
in guardia! pozor!, pazi!
6.
guardie e ladri igre ravbarji in žandarji
7. hidravl.
livello di guardia kritična točka (gladine reke) ( tudi pren.) - guardiano
A) m (f -na)
1. paznik, paznica; čuvaj, čuvajka:
guardiano dei campi poljski čuvaj
guardiano del faro svetilničar
rimanere a fare il guardiano in casa pren. šalj. ostati sam doma, čuvati hišo
2. relig. gvardijan:
padre guardiano oče gvardijan
B) agg. relig. gvardijanski - guarire
A) v. tr. (pres. guarisco) ozdraviti (tudi pren.):
guarire qcn. dalla pigrizia ozdraviti koga lenobe
B) v. intr. ozdraveti, okrevati (tudi pren.):
è guarito dal vizio del fumo opustil je kajenje
PREGOVORI: il tempo guarisce i mali preg. čas zaceli vse rane - guasto
A) agg.
1. pokvarjen, poškodovan:
orologio guasto pokvarjena ura
pere guaste gnile hruške
dente guasto gnil zob
2. pren. pokvarjen, izprijen:
cervello guasto izprijeni možgani
avere il sangue guasto con qcn. pren. biti jezen na koga
B) m
1. okvara, kvar:
mancò la luce per un guasto all'impianto elettrico zaradi okvare na električni napeljavi ni bilo luči
2. pren. gniloba, izprijenost, pregreha:
in questa società c'è del guasto v tej družbi je nekaj gnilega
3. pren. nesoglasja, razprtije, trenja:
c'è del guasto tra noi med nami so razprtije - gúmb (-a) m
1. obl. bottone:
gumbi iz kosti, biserovine, zlati gumbi bottoni d'osso, di madreperla, dorati
manšetni gumbi (bottoni) gemelli
2. (nastavek za vklapljanje, prijemanje) bottone; pulsante:
gumb dvigala, hišnega zvonca, radijskega aparata il bottone dell'ascensore, del campanello, della radio
aparat s številnimi gumbi apparecchio con numerosi pulsanti
3. lov. (gumbu podoben rog pri srnjaku) bottone