Franja

Zadetki iskanja

  • glôrija (-e) f

    1. rel. (svetniški sijaj) nimbo, aureola

    2. knjiž. ekst. (sij, blišč, žar) luce, splendore:
    glorija sončnega zahoda lo splendore del tramonto

    3. pren. (slava, čast) onori; rel. (molitev pri maši) Gloria
  • glorioso agg.

    1. slaven:
    misteri gloriosi relig. častitljivi del (rožnega venca)

    2. ponosen; samozadovoljen:
    essere, andar glorioso di qcs. s čim se ponašati, bahati
  • gnídavost (-i) f

    1. lendinosità

    2.
    gnidavost sira bucherellatura del formaggio
  • gníl (-a -o)

    A) adj. marcio, putrido, guasto, fradicio, putrefatto; med. cariato (dente); med. purulento:
    gnila jajca uova marce
    gnilo sadje frutta marcia, guasta
    gnil zob dente cariato
    gnil les legno fradicio
    gnila rana ferita purulenta
    gnil sneg neve fradicia
    biti že hudo gnil essere in avanzato stato di putrefazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gnili glen sapropel
    gnilo listje pacciame

    2. pejor. marcio, guasto:
    gnila družba una società marcia

    B) gníli (-a -o) m, f, n
    gnilo il marcio
    pren. nekaj je gnilega v deželi danski c'è del marcio nello stato di Danimarca
  • gnilád (-i) f

    1. marcio, marciume, putredine:
    duh po gniladi puzza di marcio
    med. zobna gnilad carie

    2. pejor. (pokvarjenost, malovrednost) depravazione, corruzione, pervertimento

    3. pren. fannullone, scansafatiche; čeb.
    huda gnilad covata a sacco
    gozd. rdeča gnilad carie del legno
  • gnilôba (-e) f

    1. marcio, marciume, putrido, putrefazione; knjiž. marcescenza:
    duh po gnilobi puzza di marcio
    med. zobna gniloba carie

    2. pejor. (pokvarjenost) fradiciume, guasto, marcio:
    gniloba družbe il fradiciume della società
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. črna gniloba marciume nero
    lesna gniloba carie del legno
  • gnús (-a) m schifo, ribrezzo; voltastomaco:
    ob prizoru ga je obhajal gnus una scena che gli dava il voltastomaco
    čutiti gnus do krvi provare ribrezzo del sangue
  • gojênec (-nca) | -nka (-e) m, f allievo (-a), alunno (-a); convittore (-trice), collegiale:
    gojenec vojaške akademije cadetto, accademista
    gojenec glasbene akademije allievo del conservatorio
    gojenka poboljševalnice corrigenda
  • goníti (gónim)

    A) imperf.

    1. azionare, muovere, spingere; far andare, girare;
    potok goni mlin in žago l'acqua del torrente aziona il mulino e la segheria
    agr. goniti cepec (mlatiti) battere (il grano e sim.)
    goniti vesla remare
    veter je gonil oblake proti goram il vento spingeva le novole verso i monti

    2. incitare, spronare; abs. correre;
    goniti konja incitare il cavallo
    pren. goniti sovražnika incalzare il nemico

    3. (žival na določeno mesto) condurre, portare, menare:
    goniti živino na pašo menare le bestie al pascolo

    4. pren. (priganjati) incitare, stimolare, spingere; angariare

    5. cacciare via, scacciare

    6. (kar naprej ponavljati) ripetere, battere la solfa:
    vedno goni svojo batte sempre la stessa solfa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. goniti vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
    goniti meh tirare il mantice (dell'organo)
    lov. pes goni il cane insegue la selvaggina

    B) goníti se (-im se) imperf. refl.

    1. essere in calore, in fregola

    2. pejor. (poditi se) correre, rincorrersi
  • gôra (-e) f

    1. monte, montagna; vetta:
    v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
    iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
    strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
    pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
    velik ko gora alto come una montagna
    geogr. ledena gora iceberg
    (vzklik) križana gora! santo cielo!

    2. nareč. vigneto in collina

    3. bosco (di montagna)

    4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
    gora denarja un flagello di quattrini
    imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
    (v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
    naše gore list uno dei nostri, un connazionale
    šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna
  • gorèč (-éča -e) adj.

    A)

    1. che arde, in fiamme, ardente; acceso; bruciante, che brucia:
    goreča bakla torcia accesa
    goreča hiša casa in fiamme
    goreče poleno tizzone

    2. pren. rosso intenso, rosso fiamma, fiammeggiante:
    goreče rože rose rosse fiammeggianti

    3. pren. acceso (in volto)

    4. pren. (navdušen) ardente:
    goreč privrženec sistema sostenitore ardente del sistema
    goreč glasnik apostolo

    5. (ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo) ardente, vivo, intenso, frevido (desiderio, preghiera)

    B) gorèč (v adv. rabi) ardendo, bruciando
  • górnji (-a -e) adj.

    1. superiore, alto:
    gornja čeljust mascella superiore
    gornje mesto città alta
    geogr. gornji tok reke corso superiore del fiume
    gornja Timava Timavo superiore, alto Timavo
    pren. gornjih deset tisoč l'élite (del potere, del denaro)

    2. (povrhnji, vrhnji) di sopra, disopra:
    gornje oblačilo sopravveste

    3. (prej naveden, omenjen) sopraccitato, predetto, suddetto; di cui sopra:
    gornja meja massimale
    navt. gornja paluba tolda
    gornje jadro controranda
    gornji krov cassero
    gornji rob jadra testiera (della vela)
  • gospód (-a) m

    1. signore:
    (v nagovoru s pristavkom poklica) gospod doktor, gospod inženir, gospod profesor dottore, ingegnere, professore
    da, gospod! sissignore; voj. signorsì
    ne, gospod nossignore; pog. signornò

    2. (mož, soprog) marito, signore; padrone

    3. (duhovnik) prete:
    študirati za gospoda studiare per prete
    poslati po gospoda mandare per il prete

    4. (kot pristavek k imenu duhovnika) don:
    gospod Golob don Golob

    5. (moški odličnega vedenja; moški, ki udobno živi) signore:
    on je (pravi) gospod è un vero signore
    biti gospod fare il signore

    6. (pripadnik plemiškega stanu) signore;
    fevdalni, zemljiški gospod feudatario

    7. Gospod rel. (Kristus, Bog) Signore, Dio, Gesú Cristo:
    Gospod ga je poklical k sebi ha reso l'anima a Dio
    pren. zaspati v Gospodu addormentarsi nel bacio del Signore
    pog. Gospod Bog Domineddio
    PREGOVORI:
    kakršen gospod, tak sluga quando il padrone zoppica il servo non va dritto
  • gospodárstvo (-a) n

    1. economia:
    narodno, svetovno gospodarstvo economia nazionale, mondiale
    decentralizacija gospodarstva decentramento dell'economia
    panoge gospodarstva settori dell'economia

    2. ekon. (določeno področje v proizvajanju) settore; industria:
    energetsko, gozdno gospodarstvo settore energetico, forestale
    lesno gospodarstvo industria del legno
    vodno gospodarstvo economia idrica
    stanovanjsko gospodarstvo politica abitazionale

    3. (organizacija proizvodnje, razporejanja in uporabe materialnih dobrin):
    dirigirano gospodarstvo economia indirizzata, programmata
    načrtno gospodarstvo economia pianificata
    družbeno gospodarstvo economia socializzata
    kapitalistično, tržno gospodarstvo economia liberista, di mercato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    blagovno, denarno gospodarstvo economia di mercato, monetaria
    ekstenzivno gospodarstvo economia estensiva
    menjalno gospodarstvo economia di scambio, scambista
    naturalno gospodarstvo economia naturale
    agr. dvopoljno, enopoljno gospodarstvo rotazione biennale, annale

    4. redko (posestvo, kmetija) fattoria, podere
  • gospodíčna (-e) f

    1. signorina

    2.
    grajska gospodična figlia del castellano
    dvorna gospodična (dvorjanka) damigella di corte
  • gostôta (-e) f

    1. densità; compattezza

    2. densità; foltezza:
    gostota dreves foltezza degli alberi
    gostota naseljenosti densità di popolazione
    gostota električnega polja densità del campo elettrico
    gostota magnetnega polja densità del campo magnetico
    gostota plina densità del gas
  • gostováti (-újem) imperf.

    1. essere in tournée:
    včeraj so gostovali na igrišču v Domžalah avstrijski reprezentanti ieri si è esibita sul campo di Domžale la squadra (ospite) austriaca

    2. essere (temporaneamente) ospitato:
    učiteljišče gostuje v gimnaziji l'istituto magistrale è temporaneamente ospitato nell'edificio del liceo

    3. essere ospite
  • Gotha m

    1.
    Almanacco di Gotha Gothski almanah

    2. pren. cvet, smetana; zaprti krog, elita, aristokracija:
    il Gotha del ciclismo italiano smetana italijanskega kolesarstva
  • gotòv (-óva -o)

    A) adj.

    1. fatto, finito; approntato, pronto:
    knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
    obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
    večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
    gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
    biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
    z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
    pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
    pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

    2. sicuro, certo:
    rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
    letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
    biti gotov česa essere certo di qcs.

    3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
    ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
    glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

    4. (v gotovini) in contanti:
    gotov denar contanti
    gotovo plačilo pagamento in contanti

    5. (neki, nekateri) certo, dato:
    o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

    B) gotóvi (-a -o) m, f, n
    priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
    o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro
  • govērno m

    1. vladanje, vlada; upravljanje, vodenje, vodstvo:
    il governo di uno stato upravljanje države
    responsabilità di governo vladna odgovornost
    il governo della nave vodenje, krmarjenje ladje
    governo democratico demokratična vlada
    governo monocolore enostrankarska vlada
    governo di coalizione koalicijska vlada
    governo provvisorio začasna vlada
    governo balneare, d'affari, ponte, tecnico počitniška, prehodna, premostitvena vlada, začasna vlada
    rovesciare il governo vreči, zrušiti vlado
    governo fantoccio marionetna vlada
    governo fantasma vlada v ilegali, v izgnanstvu
    governo ombra vlada v senci

    2. skrb (za), nega, oskrbovanje, vodenje:
    il governo della casa hišno gospodinjstvo
    il governo del bestiame oskrbovanje živine
    attendere al governo dei figli vzgajati, skrbeti za otroke

    3. agr. gnojenje:
    governo del terreno gnojenje zemljišča

    4. krmarjenje ladje