glôrija (-e) f
1. rel. (svetniški sijaj) nimbo, aureola
2. knjiž. ekst. (sij, blišč, žar) luce, splendore:
glorija sončnega zahoda lo splendore del tramonto
3. pren. (slava, čast) onori; rel. (molitev pri maši) Gloria
Zadetki iskanja
- glorioso agg.
1. slaven:
misteri gloriosi relig. častitljivi del (rožnega venca)
2. ponosen; samozadovoljen:
essere, andar glorioso di qcs. s čim se ponašati, bahati - gnídavost (-i) f
1. lendinosità
2.
gnidavost sira bucherellatura del formaggio - gníl (-a -o)
A) adj. marcio, putrido, guasto, fradicio, putrefatto; med. cariato (dente); med. purulento:
gnila jajca uova marce
gnilo sadje frutta marcia, guasta
gnil zob dente cariato
gnil les legno fradicio
gnila rana ferita purulenta
gnil sneg neve fradicia
biti že hudo gnil essere in avanzato stato di putrefazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnili glen sapropel
gnilo listje pacciame
2. pejor. marcio, guasto:
gnila družba una società marcia
B) gníli (-a -o) m, f, n
gnilo il marcio
pren. nekaj je gnilega v deželi danski c'è del marcio nello stato di Danimarca - gnilád (-i) f
1. marcio, marciume, putredine:
duh po gniladi puzza di marcio
med. zobna gnilad carie
2. pejor. (pokvarjenost, malovrednost) depravazione, corruzione, pervertimento
3. pren. fannullone, scansafatiche; čeb.
huda gnilad covata a sacco
gozd. rdeča gnilad carie del legno - gnilôba (-e) f
1. marcio, marciume, putrido, putrefazione; knjiž. marcescenza:
duh po gnilobi puzza di marcio
med. zobna gniloba carie
2. pejor. (pokvarjenost) fradiciume, guasto, marcio:
gniloba družbe il fradiciume della società
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. črna gniloba marciume nero
lesna gniloba carie del legno - gnús (-a) m schifo, ribrezzo; voltastomaco:
ob prizoru ga je obhajal gnus una scena che gli dava il voltastomaco
čutiti gnus do krvi provare ribrezzo del sangue - gojênec (-nca) | -nka (-e) m, f allievo (-a), alunno (-a); convittore (-trice), collegiale:
gojenec vojaške akademije cadetto, accademista
gojenec glasbene akademije allievo del conservatorio
gojenka poboljševalnice corrigenda - goníti (gónim)
A) imperf.
1. azionare, muovere, spingere; far andare, girare;
potok goni mlin in žago l'acqua del torrente aziona il mulino e la segheria
agr. goniti cepec (mlatiti) battere (il grano e sim.)
goniti vesla remare
veter je gonil oblake proti goram il vento spingeva le novole verso i monti
2. incitare, spronare; abs. correre;
goniti konja incitare il cavallo
pren. goniti sovražnika incalzare il nemico
3. (žival na določeno mesto) condurre, portare, menare:
goniti živino na pašo menare le bestie al pascolo
4. pren. (priganjati) incitare, stimolare, spingere; angariare
5. cacciare via, scacciare
6. (kar naprej ponavljati) ripetere, battere la solfa:
vedno goni svojo batte sempre la stessa solfa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. goniti vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
goniti meh tirare il mantice (dell'organo)
lov. pes goni il cane insegue la selvaggina
B) goníti se (-im se) imperf. refl.
1. essere in calore, in fregola
2. pejor. (poditi se) correre, rincorrersi - gôra (-e) f
1. monte, montagna; vetta:
v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
velik ko gora alto come una montagna
geogr. ledena gora iceberg
(vzklik) križana gora! santo cielo!
2. nareč. vigneto in collina
3. bosco (di montagna)
4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
gora denarja un flagello di quattrini
imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
naše gore list uno dei nostri, un connazionale
šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna - gorèč (-éča -e) adj.
A)
1. che arde, in fiamme, ardente; acceso; bruciante, che brucia:
goreča bakla torcia accesa
goreča hiša casa in fiamme
goreče poleno tizzone
2. pren. rosso intenso, rosso fiamma, fiammeggiante:
goreče rože rose rosse fiammeggianti
3. pren. acceso (in volto)
4. pren. (navdušen) ardente:
goreč privrženec sistema sostenitore ardente del sistema
goreč glasnik apostolo
5. (ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo) ardente, vivo, intenso, frevido (desiderio, preghiera)
B) gorèč (v adv. rabi) ardendo, bruciando - górnji (-a -e) adj.
1. superiore, alto:
gornja čeljust mascella superiore
gornje mesto città alta
geogr. gornji tok reke corso superiore del fiume
gornja Timava Timavo superiore, alto Timavo
pren. gornjih deset tisoč l'élite (del potere, del denaro)
2. (povrhnji, vrhnji) di sopra, disopra:
gornje oblačilo sopravveste
3. (prej naveden, omenjen) sopraccitato, predetto, suddetto; di cui sopra:
gornja meja massimale
navt. gornja paluba tolda
gornje jadro controranda
gornji krov cassero
gornji rob jadra testiera (della vela) - gospód (-a) m
1. signore:
(v nagovoru s pristavkom poklica) gospod doktor, gospod inženir, gospod profesor dottore, ingegnere, professore
da, gospod! sissignore; voj. signorsì
ne, gospod nossignore; pog. signornò
2. (mož, soprog) marito, signore; padrone
3. (duhovnik) prete:
študirati za gospoda studiare per prete
poslati po gospoda mandare per il prete
4. (kot pristavek k imenu duhovnika) don:
gospod Golob don Golob
5. (moški odličnega vedenja; moški, ki udobno živi) signore:
on je (pravi) gospod è un vero signore
biti gospod fare il signore
6. (pripadnik plemiškega stanu) signore;
fevdalni, zemljiški gospod feudatario
7. Gospod rel. (Kristus, Bog) Signore, Dio, Gesú Cristo:
Gospod ga je poklical k sebi ha reso l'anima a Dio
pren. zaspati v Gospodu addormentarsi nel bacio del Signore
pog. Gospod Bog Domineddio
PREGOVORI:
kakršen gospod, tak sluga quando il padrone zoppica il servo non va dritto - gospodárstvo (-a) n
1. economia:
narodno, svetovno gospodarstvo economia nazionale, mondiale
decentralizacija gospodarstva decentramento dell'economia
panoge gospodarstva settori dell'economia
2. ekon. (določeno področje v proizvajanju) settore; industria:
energetsko, gozdno gospodarstvo settore energetico, forestale
lesno gospodarstvo industria del legno
vodno gospodarstvo economia idrica
stanovanjsko gospodarstvo politica abitazionale
3. (organizacija proizvodnje, razporejanja in uporabe materialnih dobrin):
dirigirano gospodarstvo economia indirizzata, programmata
načrtno gospodarstvo economia pianificata
družbeno gospodarstvo economia socializzata
kapitalistično, tržno gospodarstvo economia liberista, di mercato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
blagovno, denarno gospodarstvo economia di mercato, monetaria
ekstenzivno gospodarstvo economia estensiva
menjalno gospodarstvo economia di scambio, scambista
naturalno gospodarstvo economia naturale
agr. dvopoljno, enopoljno gospodarstvo rotazione biennale, annale
4. redko (posestvo, kmetija) fattoria, podere - gospodíčna (-e) f
1. signorina
2.
grajska gospodična figlia del castellano
dvorna gospodična (dvorjanka) damigella di corte - gostôta (-e) f
1. densità; compattezza
2. densità; foltezza:
gostota dreves foltezza degli alberi
gostota naseljenosti densità di popolazione
gostota električnega polja densità del campo elettrico
gostota magnetnega polja densità del campo magnetico
gostota plina densità del gas - gostováti (-újem) imperf.
1. essere in tournée:
včeraj so gostovali na igrišču v Domžalah avstrijski reprezentanti ieri si è esibita sul campo di Domžale la squadra (ospite) austriaca
2. essere (temporaneamente) ospitato:
učiteljišče gostuje v gimnaziji l'istituto magistrale è temporaneamente ospitato nell'edificio del liceo
3. essere ospite - Gotha m
1.
Almanacco di Gotha Gothski almanah
2. pren. cvet, smetana; zaprti krog, elita, aristokracija:
il Gotha del ciclismo italiano smetana italijanskega kolesarstva - gotòv (-óva -o)
A) adj.
1. fatto, finito; approntato, pronto:
knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti
2. sicuro, certo:
rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
biti gotov česa essere certo di qcs.
3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura
4. (v gotovini) in contanti:
gotov denar contanti
gotovo plačilo pagamento in contanti
5. (neki, nekateri) certo, dato:
o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare
B) gotóvi (-a -o) m, f, n
priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro - govērno m
1. vladanje, vlada; upravljanje, vodenje, vodstvo:
il governo di uno stato upravljanje države
responsabilità di governo vladna odgovornost
il governo della nave vodenje, krmarjenje ladje
governo democratico demokratična vlada
governo monocolore enostrankarska vlada
governo di coalizione koalicijska vlada
governo provvisorio začasna vlada
governo balneare, d'affari, ponte, tecnico počitniška, prehodna, premostitvena vlada, začasna vlada
rovesciare il governo vreči, zrušiti vlado
governo fantoccio marionetna vlada
governo fantasma vlada v ilegali, v izgnanstvu
governo ombra vlada v senci
2. skrb (za), nega, oskrbovanje, vodenje:
il governo della casa hišno gospodinjstvo
il governo del bestiame oskrbovanje živine
attendere al governo dei figli vzgajati, skrbeti za otroke
3. agr. gnojenje:
governo del terreno gnojenje zemljišča
4. krmarjenje ladje