nešírjenje (-a) n non diffusione, non propagazione; non proliferazione:
razpravljali so o vprašanju neširjenja jedrskega orožja fu discussa la questione della non proliferazione delle armi nucleari
Zadetki iskanja
- neštéto adv. innumerevole, un mucchio, cento, centomila:
opraviti je morala še nešteto stvari aveva da sbrigare un mucchio di cose
imeti nešteto idej v glavi avere cento idee per la testa - nétiti (-im) imperf. ➞ zanetiti
1. accendere, fare fuoco; bruciare
2. pren. stimolare; aizzare, istigare, fomentare:
netiti sovraštvo, neslogo fomentare l'odio, la discordia - nettare v. tr. (pres. netto) toskansko
1. čistiti; umivati:
nettare la ferita zdraviti rano
2. trebiti - neúmen (-mna -o) adj.
1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
neumen obraz faccia balorda, sciocca
neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione
2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
učiti se kot neumen studiare come un ossesso
3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
neumen od veselja pazzo di gioia
4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
neumna navada sciocca abitudine
spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte
5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
imeti neumno srečo avere una fortuna matta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
pren. neumno vreme tempo instabile
PREGOVORI:
najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli - neuspéh (-a) m insuccesso, fallimento, fiasco; scacco, smacco; patatrac; bastonata:
doživeti neuspeh fallire, non avere successo, prendere una bastonata
spričevalo je popoln neuspeh la pagella è un vero patatrac - neutralità f
1. pravo, polit. nevtralnost, nevtraliteta:
neutralità armata oborožena nevtralnost
proclamare la neutralità razglasiti nevtralnost
uscire dalla neutralità stopiti v vojno
2. ekst. nevtralnost, nepristranskost, nevmešavanje
3. kem., fiz. nevtralnost - neužíten (-tna -o) adj.
1. non commestibile, immangiabile; pog. perfido:
juha je neužitna la minestra è perfida
2. pren. brutto; indigeribile
3. pren. antipatico - nevárno adv.
1. pericolosamente; rischiosamente
2. (v povedni rabi):
nevarno je, da se v takem vremenu prehladi c'è il pericolo che con un tempo così prenda un raffreddore
takrat je bilo nevarno govoriti resnico allora era rischioso dire la verità - nevárnost (-i) f
1. pericolo, rischio, insicurezza:
nevarnost mu grozi è in pericolo
čutiti, slutiti nevarnost presentire il pericolo
naznanjati, opozarjati na nevarnost richiamare l'attenzione sul pericolo
spravljati, spuščati se v nevarnost correre il rischio, rischiare
uiti smrtni nevarnosti sfuggire, evitare un pericolo mortale
biti v življenjski nevarnosti essere, trovarsi in pericolo mortale
biti izven nevarnosti essere fuori pericolo
2. (v prislovni, povedni rabi)
nevarnost je, da se hiša podre c'è il pericolo che la casa crolli
3. (odgovornost, tveganje) rischio:
blago so poslali na njihovo nevarnost la merce è stata spedita a loro rischio e pericolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pogumno gledati nevarnosti v obraz affrontare coraggiosamente il pericolo
pren. spravljati v nevarnost svoje dobro ime mettere a repentaglio il proprio buon nome
publ. rumena nevarnost il pericolo giallo
avt. znaki za nevarnost segnali di pericolo - neve f
1. sneg:
neve farinosa, gelata, molle pršič, poledeneli sneg, razmočeni sneg
nevi perenni večni sneg
bollettino della neve šport poročilo o snežnih razmerah
campo di neve šport smučišče
palla di neve snežna kepa
pupazzo di neve snežak, sneženi mož
sport della neve zimski športi
tormenta di neve snežni vihar
2. pren. belina:
bianco come la neve snežnobel
capelli sparsi di neve pren. beli lasje
neve carbonica kem. suhi led
montare a neve kulin. umešati sneg - nevréden (-dna -o) adj.
1. non degno, indegno, non meritevole, immeritevole:
biti nevreden ljubezni non essere degno di amore, non meritare l'amore
stvar je omembe nevredna la cosa non merita di essere menzionata
jur. nevreden dedovanja indegno a succedere
2. (ničvreden) ignobile, pessimo, scandaloso:
izdati nevredno delo pubblicare un'opera pessima
3. pren. indegno; ignobile:
intelektualca nevredno dejanje un'azione indegna di un intellettuale - nevtrálen (-lna -o) adj.
1. neutrale:
zavzeti nevtralno stališče prendere una posizione neutrale
šport. tekma bo na nevtralnem igrišču la partita verrà disputata su campo neutrale
2. neutro:
nevtralna barva colore neutro
3. kem. neutro
4. pren.
ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen davanti alla sua bellezza nessuno rimaneva indifferente
elektr. nevtralni vodnik conduttore neutro
elektr. nevtralna točka punto neutro
jur. nevtralni zračni prostor spazio aereo neutrale
jur. nevtralne vode acque neutrali - nevtrálnost (-i) f polit. neutralità:
oborožena nevtralnost neutralità armata
razglasiti nevtralnost proclamare la neutralità - nìč
A) m inv.
1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla
2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo
B) nìč inv. numer.
1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero
2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero
C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)
1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito
2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla - níhati (-am) imperf.
1. oscillare; dondolare, pencolare, pendolare, penzolare; fiz. vibrare:
gladina vode niha il livello dell'acqua oscilla
drevesa nihajo v vetru gli alberi oscillano al vento
tr. mati je nihala otroka la madre cullava il bambino
otrok niha z nogami il bambino penzola le gambe
2. (spreminjati se) oscillare, variare; fluttuare:
cene nihajo i prezzi oscillano
mere strešnikov nihajo za nekaj centimetrov le dimensioni delle tegole variano di alcuni centimetri
3. pren. tentennare, titubare - nikár adv. (krepi prepoved ali željo) in nessun modo, non:
nikar ne draži psa non stuzzicare il cane
tja pa nikar là non andarci - níkdar adv. (v nikalnih stavkih) mai; mai e poi mai; knjiž. giammai:
nikdar več me ne boste videli non mi vedrete mai più
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio - ninna f otr. spančkanje, ajanje, ajčkanje:
fare la ninna zaspančkati - nìt (níti) f
1. filo (pl. m fili, pl. f fila):
presti, sukati nit filare, torcere il filo
bombažna, svilena nit filo di cotone, di seta
zlate niti fili d'oro
2. pren. filo:
nit pogovora il filo del discorso
pren. Ariadnina nit filo di Arianna
pren. presti niti človekove usode tessere i fili del destino umano
pren. prestriči, pretrgati nit življenja causare la morte
pren. zmešati komu vse niti mandare a monte i piani di qcn.
pren. njegovo življenje visi na niti la sua vita è appesa a un filo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tekst. efektna nit filo ritorto fantasia
tekst. osnovna, votkovna nit filo di ordito, di trama
med. kirurška nit sutura, catgut
bot. prašnična nit filamento
tekst. nit iz grobe svile capitone
nit za bisere infilaperle
3. zool.
živa nit gordio (Gordius aquaticus) bot. nervo
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once