Franja

Zadetki iskanja

  • giorno m

    1. dan:
    giorno feriale delovni dan
    giorno festivo praznik
    è l'uomo del giorno junak dneva je
    i fatti del giorno najnovejši dogodki
    mettersi, stare al giorno biti na tekočem
    giorni or sono nedavno
    a giorni kmalu, čez nekaj dni
    di giorno in giorno iz dneva v dan
    da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
    di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
    il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
    un giorno nekega dne
    sul far del giorno ob svitu
    fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
    illuminare a giorno močno osvetliti
    chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
    ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
    oggi giorno dandanes
    ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
    finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
    non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi

    2. praznik, dan:
    il giorno della mamma materinski dan

    3.
    punto a giorno ažur
    PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
    dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna
  • giovane

    A) agg.

    1. mlad:
    una coppia di giovani sposi par mladoporočencev
    essere giovane di spirito biti mlad po duhu
    la stagione, il tempo giovane pren. pomlad, mlado leto
    vino giovane mlado vino
    stato giovane mlada država

    2. mlajši:
    Plinio il giovane Plinij mlajši

    3. pren. nepreviden, neizkušen, nevešč, nov:
    è giovane del mestiere fant se šele uči

    4. pog. neporočen

    B) m, f

    1. mladenič, mladenka:
    da giovane v mladosti, v mladih letih

    2. pomočnik, pomočnica:
    giovane di bottega trgovski pomočnik

    3. učenec, gojenec, dijak:
    un liceo di duecento giovani gimnazija z dvesto dijaki
  • giro

    A) m

    1. krog; obod, obseg:
    il giro delle mura krog obzidja
    prendere in giro pren. norčevati se, šaliti se
    distaccare, battere di un giro l'avversario šport prehiteti nasprotnika za cel krog

    2. kroženje, vrtenje, obrat:
    i giri dei pianeti kroženje planetov
    i giri del motore obrati motorja
    giro di vite pren. omejitveni poseg, restrikcija
    essere su di giri biti razvnet, razpoložen
    essere giù di giri biti potrt, pobit
    giro d'orizzonte pren. splošen pregled, pregled v glavnih črtah
    giro di boa pren. odločilen preobrat

    3. pot, obhod:
    il giro del medico per le visite zdravniška vizita
    fare un giro turistico dei laghi napraviti turističen izlet k jezerom
    giro artistico šport umetniška turneja
    donna di giro prostitutka

    4. ekst. pot, hoja, sprehod:
    andare in giro iti na potep
    fare un giro in città iti po mestu

    5. šport (kolesarska, avtomobilska) dirka:
    giro d'Italia dirka po Italiji
    giro di Francia dirka po Franciji

    6. obtok, kroženje, pot, potek:
    il giro del denaro denarni obtok
    il giro della pratica admin. potek zadeve, postopek v zadevi
    mettere in giro voci tendenziose širiti tendenciozne govorice

    7. pren. časovno obdobje:
    nel giro di tre mesi si ammalò e morì v treh mesecih je zbolel in umrl

    8. vrsta, izmena:
    è il vostro giro vi ste na vrsti

    9. krog, krogi, področje, okolje:
    il giro dello spionaggio industriale področje industrijskega vohunstva
    essere nel giro degli stupefacenti biti vpleten v trgovino z mamili
    un giro losco sumljivi ljudje, sumljiva druščina
    essere nel giro imeti trdno zaslombo, imeti dobre zveze

    10. pren. poslovanje:
    giro d'affari poslovni promet, realizacija

    B) agg. mat.
    angolo giro polni kot
  • girone m

    1. lit. krog (v Dantejevem Peklu in Vicah)

    2. šport kolo:
    girone di andata spomladansko kolo, prvi del prvenstva
    girone di ritorno jesensko kolo, drugi del prvenstva

    3. držalo vesla
  • giù

    A) avv.

    1. dol, doli:
    scendi subito giù! pridi takoj dol!
    venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
    andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
    andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
    essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
    non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
    buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
    hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
    buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
    buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
    buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
    buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
    mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
    mettere giù odložiti:
    mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
    tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
    venire giù ekst. podreti se:
    non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
    viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!

    2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
    si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše

    3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
    giù da quella sedia! dol s stola!
    giù le mani! roke dol!
    giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
    e giù botte da orbi nato pa so padle batine

    4.
    in giù navzdol:
    è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol

    5.
    da, di giù od spodaj:
    il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
    da giù in su od spodaj navzgor
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani

    6.
    su per giù, giù di lì približno, nekako:
    ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
    saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo

    B) prep.
    giù per po:
    se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
    andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi
  • giudizio m (pl. -zi)

    1. razum, pamet; razumnost; razsodnost:
    uomo di giudizio pameten, razsoden človek
    raggiungere l'età del giudizio postati zrel
    mettere giudizio spametovati se
    denti del giudizio modrostni zobje

    2. mnenje, mišljenje, sodba:
    il giudizio concorde di tutti soglasno mnenje vseh
    a mio, suo giudizio po mojem, po njegovem mnenju
    rimettersi al giudizio di qcn. prepuščati presoji nekoga
    farsi un giudizio ustvariti si mnenje

    3. pravo sodni postopek:
    giudizio civile civilni postopek
    giudizio penale kazenski postopek
    giudizio di primo, di secondo grado prvostopenjski, drugostopenjski postopek

    4. relig.
    giudizio di Dio božja sodba
    giudizio finale, universale poslednja, vesoljna sodba
    il giorno del giudizio sodni dan
    andare al giorno del giudizio pren. vleči se do sodnega dne
  • giusto

    A) agg.

    1. pravičen, upravičen:
    pena giusta pravična kazen
    giusto premio pravična nagrada
    giusto desiderio upravičena želja
    siamo giusti! bodimo pravični!

    2. pravilen, resničen, utemeljen:
    dirle giuste govoriti iskreno, povedati po pravici

    3. pravšnji, pravi, primeren, ustrezen:
    arrivi al momento giusto prihajaš v pravem trenutku

    4. točen, natančen, pravilen:
    peso giusto pravilna teža
    colpo giusto natančen zadetek
    pietanza giusta di sale ravno prav soljena jed
    il giusto mezzo pren. zlata sredina

    B) avv.

    1. točno, natančno, pravilno:
    rispondere giusto odgovoriti pravilno
    colpire giusto pren. zadeti v polno
    stare giusto biti prav (obutev, obleka)

    2. prav:
    giusto te cercavo prav tebe sem iskal

    3. približno:
    penso che abbia giusto vent'anni mislim, da ima kakih dvajset let

    C) m

    1. pravičnik, pravični:
    dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnega

    2. (kar je) pravično, pravična stvar:
    esigere, dare il giusto zahtevati, dati, kar je pravično
  • gladína (-e) f superficie (d'acqua):
    jezerska gladina, gladina morja superficie del lago, del mare
    geogr. (pri merjenju nadmorske višine) morska gladina superficie del mare
  • glás (-ú) m

    1. voce; suono:
    globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
    tenek, visok glas voce acuta, alta
    hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
    vesel, žalosten glas voce allegra, triste
    moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
    oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
    na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
    med. menjati glas mutare la voce

    2. (oglašanje živali) voce, verso:
    glas kosa il chioccolio del merlo

    3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
    zbor moških in ženskih glasov coro misto
    muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

    4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
    glas zvonov il suono delle campane
    glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
    glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
    glas violine il canto di un violino

    5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
    širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
    biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
    biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

    6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
    glas vesti la voce della coscienza

    7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
    zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

    8. lingv. suono:
    lingv. zliti glas affricata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
    povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
    biti na glasu essere noto, famoso
    bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
    jur. posvetovalni glas voto consultivo
    PREGOVORI:
    dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • glasník (-a) | -íca (-e) m, f

    1. messaggero (-a);
    vladni glasnik portavoce del governo
    rel. glasnik krščanstva evangelizzatore

    2. knjiž. corriere
  • gláva (-e) f

    1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
    glava mu je omahnila la testa gli crollò
    z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
    klobuk sneti z glave togliersi il cappello
    udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
    debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
    svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
    glava iz mavca testa di gesso
    glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
    zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
    umivati si glavo lavarsi la testa
    skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
    biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
    glavo pokonci su, coraggio
    pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
    odmajati z glavo scrollare il capo
    pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
    ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
    imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
    bati se za svojo glavo temere per la propria vita
    staviti glavo scommetterci la testa
    pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
    na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
    pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
    kaj plačati z glavo pagare con la vita
    za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

    2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
    rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
    ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
    pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
    izbiti si iz glave togliersi dalla testa
    pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
    ne iti v glavo non andare in testa
    stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
    zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
    delati po svoji glavi fare di testa propria
    posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
    delati z glavo lavorare di testa
    pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
    imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
    imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

    3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
    učena glava studioso, erudito
    visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
    kronana glava testa coronata

    4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
    glava gibanja il cervello del movimento
    glava družine capofamiglia

    5. (glavi podoben del česa):
    glava kolone testa della colonna
    glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
    glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
    glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
    voj. glava rakete ogiva del missile

    6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
    glava časopisa testata di un giornale
    glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

    7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
    brisalna glava testina di cancellazione
    čitalna glava testina di lettura
    pisalna glava testina di registrazione

    8. (v pisalnem stroju)
    pisalna glava testina di stampa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
    ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
    ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
    pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
    imeti prazno glavo non sapere niente
    imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
    imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
    nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
    nositi glavo pokonci andare a testa alta
    odnesti celo glavo salvare la pelle
    posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
    tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
    vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
    znati iz glave sapere a memoria
    zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
    imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
    vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
    nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
    svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
    saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
    postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
    (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
    izpuhteti iz glave passare di mente
    priti ob glavo morire ammazzato
    stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
    imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
    prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
    siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
    zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
    imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
    imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
    v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
    ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
    biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
    imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
    alp. glava cepina testa della piccozza
    anat. mišična glava parte superiore del muscolo
    elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
    etn. lovec na glave cacciatore di teste
    film. filmska glava titoli di testa
    glava sekire testa della scure
    strojn. glava stružnice testa portamandrini
    strojn. frezalna glava testa universale
    strojn. vrtalna glava portapunta
    strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
    cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
    glava kovice testa del rivetto
    žel. tirnična glava il fungo della rotaia
    PREGOVORI:
    zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
    vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
    več glav več ve quattro occhi vedono meglio
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • gláven1 (-vna -o)

    A) adj.

    1. principale, essenziale, centrale:
    glavni deli (česa) le parti principali
    doseči glavni namen raggiungere l'obiettivo principale
    glavna pošta posta centrale
    glavna prometna žila arteria principale

    2. (ki je po pomembnosti na prvem mestu, največji) principale, primo, maggiore, capitale:
    glavni dobitek na loteriji primo premio della lotteria
    glavni oltar altare maggiore
    glavni trg piazza principale, centrale
    glavni inženir l'ingegnere capo
    glavno mesto (države) la capitale
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. glavna knjiga libro mastro, partitario
    arhit. glavna ladja navata centrale
    mat. glavna normala la grande normale
    jur. glavna obravnava dibattimento
    min. glavna ploskev somernosti simmetria centrale
    petr. glavna rudnina minerale essenziale
    gled., film. glavna oseba protagonista
    kem. glavna sestavina principio attivo
    med. glavna sestra caposala
    glavna tema, točka quia
    arhit. glavna vrata (palače) prodromo
    rib. glavna vrv maestra
    glavna sezona alta stagione
    navt. glavni jambor albero maestro
    film. glavni snemalec operatore di presa
    voj. glavni stan Quartier Generale
    lingv. glavni stavek proposizione principale, reggente
    lingv. glavni števnik numerale cardinale
    glavni ključ passe-partout, comunella
    grad. glavni nosilni zid muro di spina
    šol. glavni odmor ricreazione
    hidravl. glavni odvodnik mandracchio
    glavni predstavnik (struje itd.) capofila
    elektr. glavni razdelilnik ripartitore
    arhit. glavno stopnišče (v palačah) scala regia
    strojn. glavno vreteno mandrino
    navt. glavno jadro vela maestra

    B) glávni (-a -o) m, f, n

    1. (glavni) principale, capo, direttore:
    govoriti z glavnim parlare col principale, col direttore

    2. (glavno) la cosa principale, l'essenziale:
    v glavnem quasi del tutto; in generale
  • glavník (-a) m pettine:
    česati se z glavnikom pettinarsi
    zobje pri glavniku i denti del pettine
    ženski glavnik pettine da donna
  • gledalíšče (-a) n

    1. teatro:
    dramsko, operno gledališče teatro di prosa, teatro lirico (d'opera)
    lutkovno, marionetno gledališče teatro dei burattini, delle marionette, (na Siciliji) teatro dei pupi

    2. (poslopje) teatro:
    balkon, galerija, parter v gledališču palco, galleria, platea del teatro

    3. (dramska dejavnost) teatro:
    antično gledališče teatro classico
    sodobno gledališče teatro moderno
    gledališče absurdnega teatro dell'assurdo
    eksperimentalno gledališče teatro sperimentale
    gledališče je razprodano a teatro c'è il tutto esaurito
  • glédan (-a -o) adj.

    1. visto:
    življenje gledano z očmi otroka la vita vista con gli occhi del bambino

    2. (v brezosebni rabi) se si guarda, a guardare:
    hiša je na levi strani ulice, gledano od postaje la casa è sulla sinistra della strada a guardare dalla stazione
  • gledé

    A) prep.

    1. (za izražanje pojasnila) riguardo a, in merito a, quanto a, circa, su;
    predpisi glede dohodnine le norme sul reddito
    glede teh vprašanj so mnenja različna riguardo a tali questioni le opinioni divergono

    2. (za izražanje cilja) per, circa:
    ali si uredil glede prenočišča? per il pernottamento hai combinato qualcosa?

    3. (za izražanje stališča, s katerega se kaj presoja) quanto a, come:
    glede nadarjenosti presega vse sošolce come talento supera tutti i compagni di scuola

    B) gledé na adv.

    1. (izraža stališče, s katerega se kaj presoja) quanto a, riguardo a:
    preizkus materiala glede na odpornost prova del materiale quanto a resistenza
    glede na to, da je cesta slaba, ne vozi prehitro essendo la strada in cattivo stato, non correre troppo

    2. (izraža primerjavo, nasprotje) rispetto a, dato, malgrado:
    število naročnikov je glede na lansko leto močno padlo rispetto all'anno scorso il numero degli abbonati è sensibilmente calato
    glede na neizkušenost se je kar dobro uveljavil si è affermato malgrado l'inesperienza
  • globína (-e) f

    1. profondità; pren. spessore:
    globina prepada la profondità del burrone

    2. (lastnost globokega) profondità

    3. (prostor, ki je nižje od okolja) profondità, fondo:
    raziskovati morske globine scandagliare le profondità marine

    4. (precej oddaljen, najbolj oddaljen del česa) fondo, profondo:
    globina gozda il fondo del bosco
    globina podzavesti il profondo della subcoscienza

    5. pren. (intenzivnost čustvene prizadetosti) intensità:
    globina hrepenenja, ljubezni intensità del desiderio, della passione amorosa

    6. (glavni del česa) profondo:
    globina duše il profondo dell'anima
    iz globine duše sovražiti odiare dal profondo del cuore
    teh. globina navoja altezza del filetto
  • globínski (-a -o) adj. profonfo, di profondità, in profondità; dal profondo:
    rib. globinski ribolov pesca in profondità
    globinske kamnine rocce plutoniche, intrusive
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. globinska bomba bomba di profondità
    fot. globinska ostrina profondità di campo
    psih. globinska psihologija psicologia del profondo
    tisk. globinski tisk calcografia
    med. globinsko obsevanje radioterapia penetrante
    globinsko potapljanje immersione in profondità
    mont. globinsko vrtanje trivellazione profonda
  • glōbo m

    1. krogla, zemeljska obla; globus:
    fare il giro del globo obiti svet

    2. zrklo:
    globo oculare anat. očesno zrklo
  • globòk (-ôka -o) adj.

    1. profondo (tudi ekst.):
    globok vodnjak pozzo profondo
    obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
    globok sneg neve alta
    prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo

    2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
    globoka rana ferita profonda
    v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
    biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno

    3. (ki ima nizek ton) profondo:
    globok glas, smeh voce profonda, riso profondo

    4. (sposoben močno doživeti) profondo:
    globok mislec pensatore profondo

    5. (ki zadeva bistvo) profondo:
    globoka kriza sistema crisi profonda del sistema

    6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
    globoka ljubezen amore profondo
    globok odpor repulsione profonda
    globok strah forte paura
    po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
    globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
    globoke oči occhi profondi
    globoki tisk calcografia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
    agr. globoko oranje aratura profonda
    globoko zmrzovanje surgelamento
    globok požirek sorsata
    globok priklon salamelecco
    pog. globoki krožnik fondina