Franja

Zadetki iskanja

  • navdájati (-am) | navdáti (-ám) imperf., perf. riempire, colmare:
    navdati z nemirom, z upanjem riempire di irrequietudine, di speranza
    ljudi je navdajalo upanje la gente era piena di speranza
    navdati s ponosom inorgoglire
    navdati z grozo inorridire
    navdati z ošabnostjo insuperbire
  • navdíhniti (-em) | navdihováti (-újem) perf., imperf. ispirare (tudi ekst.):
    roman so navdihnile vojne grozote un romanzo ispirato dalle atrocità della guerra
    njegova usoda jih je navdihovala s sočutjem la sua sorte gli ispirava compassione, li colmava di compassione
  • navduševáti (-újem) | navdúšiti (-im)

    A) imperf., perf. entusiasmare, animare, appassionare, infervorare; furoreggiare:
    navduševati ljudi za planinstvo appassionare la gente all'escursionismo, alla montagna
    njegov glas navdušuje mlade la sua voce furoreggia tra i giovanissimi

    B) navduševáti se (-újem se) | navdúšiti se (-im se) imperf., perf. refl. entusiasmarsi, appassionarsi, infervorarsi, essere entusiasta; delirare:
    navduševati se za šport appassionarsi allo sport
    navduševati se nad dosežki tehnike essere entusiasta delle conquiste della tecnica
    v času nemega filma so se gledalci navduševali za Rodolfa Valentina ai tempi del muto gli spettatori deliravano per Rodolfo Valentino
  • navetta

    A) f

    1. pomanjš. od ➞ nave ladjica

    2. naveta (oblika dragega kamna)

    3. tekstil tkalski čolniček:
    fare la navetta pren. iti sem in tja, tja in nazaj

    4. aero
    navetta spaziale vesoljsko plovilo, raketoplan

    B) agg. invar.
    aereo, treno navetta lokalno letalo, lokalni vlak
  • navézati (-véžem) | navezováti (-újem) perf., imperf.

    1. legare, attaccare:
    navezati tovor na osla legare la soma sull'asino

    2. (nasloniti, naslanjati) appoggiare a, ricollegare a

    3. publ. allacciare, annodare:
    navezati prijateljstvo annodare rapporti di amicizia
    navezati diplomatske stike allacciare relazioni diplomatiche
  • navicēlla f

    1. pomanjš. od ➞ nave ladjica

    2. čoln, ladjica:
    la navicella di Pietro pren. Cerkev

    3. aero gondola; letalski trup:
    navicella spaziale vesoljsko plovilo, raketoplan

    4. relig. kadilnica (posoda za kadilo)

    5. gosp. lopatica za ribe
  • navíjati (-am) | navíti (-víjem) imperf., perf.

    1. avvolgere; attorcigliare; arricciare:
    navijati vrv avvolgere la fune
    navijati na klobčič aggomitolare
    navijati brke, lase arricciare i baffi, i capelli

    2. caricare (orologio)

    3. pog. mettere (un apparecchio, una radio e sim.) al massimo volume

    4.
    navijati cene gonfiare i prezzi

    5. (siliti, pregovoriti, pregovarjati) persuadere, sforzare

    6. šport. fare il tifo, tifare

    7. žarg. (potegovati se za) propendere per
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naviti komu ušesa tirare a uno le orecchie
    navijati (varati, goljufati)
    koga ingannare, truffare; pog. fregare
  • navlážiti (-im) perf. bagnare; inumidire, umettare:
    navlažiti perilo umettare la biancheria
  • nazádnje adv.

    1. poi, infine, alfine; (zadnjikrat) ultimamente, l'ultima volta

    2. pren. in fin dei conti:
    fant je nazadnje zadosti star, da se sam odloči in fin dei conti il ragazzo è maggiorenne per decidere da solo
    nazadnje bo še mislil, da ga ne maramo finirà col pensare che non gli vogliamo bene
    skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne nazadnje zaradi neposrednosti la composizione sorprende per la forza inventiva oltreché per la sua immediatezza
    nazadnje (zadnjikrat)
    sem ga videl včeraj l'ultima volta l'ho visto ieri
  • nazáj adv.

    1. indietro, addietro:
    nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
    naprej in nazaj avanti e indietro
    nagniti se nazaj chinarsi indietro
    avt. vožnja nazaj retromarcia
    navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

    2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
    nazaj grede al ritorno
    nesti nazaj riportare, portare indietro
    vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
    klicati nazaj richiamare
    dobiti nazaj riavere
    pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
    vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
    ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
    bot. nazaj obrnjen retrorso
    nazaj peljati ricondurre
    nazaj poklicati richiamare
    nazaj poslati rimandare, rinviare
    nazaj postaviti ricollocare
    nazaj pripeljati ricondurre
    nazaj se obrniti rigirarsi
    nazaj vzeti riprendere
    nazaj zapoditi ricacciare

    3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
    spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
    pogled nazaj uno sguardo indietro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
    pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
    nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
    držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
    trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
    povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
    pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare
  • nazórno adv. con chiarezza, con evidenza; in modo comprensibile; plasticamente:
    nazorno pokazati dimostrare
    nazorno pokazati kvaliteto izdelka dimostrare la qualità del prodotto
  • nazórnost (-i) f chiarezza, evidenza; comprensibilità; precisione; determinatezza:
    nazornost pojma la determinatezza di un concetto
  • ne1

    A) pron.

    1. o njem, njej, njih; njegov, njen, njihov:
    tuo fratello è bravo e tutti ne parlano bene tvoj brat je sposoben in vsi ga hvalijo, o njem dobro govorijo
    è un buon ragazzo e tutti ne apprezzano i meriti to je fant in pol in vsi cenijo njegove kvalitete

    2. ga, jo, je, jih; o tem, onem, o njem, o njej:
    è una brutta storia e io non ne voglio sapere to je neprijetna zadeva in o njej nočem slišati

    3. (di ciò, da ciò) to, o tem, iz tega:
    non ne vale la pena to se ne izplača
    ne deduco che non hai capito bene iz tega sklepam, da nisi dobro razumel

    B) avv.

    1. od tod, od tam:
    me ne vado subito grem takoj (od tod)

    2. pleon.
    te ne stai sempre solo si zmeraj sam
  • ne2 prep. (nel, nella, nelle, nello, nei, negli = in + il, la, le, lo, i, gli); (včasih v navajanju naslovov del, ki se začenjajo s členom):
    il protagonista ne I miserabili glavni junak v Nesrečnikih


  • A) adv.

    I.

    1. (zanika glagolsko dejanje) non:
    nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
    (v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
    naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

    2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
    ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

    3. (poudarja nasprotni pomen) non:
    ne dosti vredno blago merce di non grande valore

    4. pren. (izraža popravek) non:
    lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

    5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
    ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
    si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

    6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
    kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
    ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
    pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

    II. elipt.

    1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
    si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
    si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
    pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
    ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

    2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
    še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

    III.

    1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
    ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

    2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
    počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
    razen če ne (izraža izvzemanje) non:
    gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

    IV. (v vezniški rabi)

    1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

    2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
    odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

    3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
    nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
    kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

    4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
    tiho, če ne ... zitti, se no...

    V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
    ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
    lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
    fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
    pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
    hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
    o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
    (izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
    če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

    B) konj. né:
    nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
    ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
    ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
    ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
    ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
    nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire
  • nebbia1 f

    1. megla:
    nebbia densa, leggera gosta, redka megla
    banco di nebbia pas megle
    cortina di nebbia nepredirna megla
    dileguarsi come la nebbia al sole pren. razbliniti se

    2. pren. megla, koprena; mrak:
    la nebbia dell'ignoranza mrak nevednosti

    3. bot. pepelovka, pepelasta plesen

    4. med. nebula
  • nebésen (-sna -o) adj. del cielo, celeste:
    planeti in druga nebesna telesa i pianeti e gli altri corpi celesti
    astr. nebesna krogla sfera celeste
    nebesna mehanika meccanica celeste
    nebesni ekvator equatore celeste
    nebesni tečaj polo
    nebesni svod arco del cielo
    nebesni obok la cappa del cielo
  • nebulosa f astr. meglenica, nebula:
    la nebulosa di Orione nebula v Orionu
  • necél (-a -o) adj. incompleto; ekst. in meno di:
    na vrh smo prišli v necelih treh urah raggiungemmo la cima in meno di tre ore
  • necessitare

    A) v. tr. (pres. necēssito) zahtevati, terjati:
    la faccenda necessita tutta la nostra attenzione zadeva terja vso našo pozornost

    B) v. intr.

    1.
    necessitare di potrebovati

    2. biti potreben