Franja

Zadetki iskanja

  • pénzija (-e) f

    1. pog. pensione:
    iti v penzijo andare in pensione

    2. pog. (pokojnina) pensione
  • pepe m

    1. bot. poprovec (Piper nigrum)

    2. kulin. poper (začimba):
    pepe in grani poper v zrnih
    pepe macinato mleti poper
    pepe bianco, nero beli, črni poper
    essere tutto pepe biti živi ogenj
    non metterci né sale né pepe pren. ne vtikati, vmešavati se (v)
    non sapere né di sale né di pepe biti plehek (tudi pren.);
    rispondere col sale e col pepe pren. odgovoriti ostro, zbadljivo

    3. ekst. kulin.:
    pepe di Caienna paprika (začimba)
    pepe di Giamaica (pimento) piment

    4.
    sale e pepe poprasto siv:
    vestito sale e pepe siva obleka
    capelli sale e pepe osiveli lasje
  • pepél (-a) m cenere; cenerume:
    vulkanski pepel cenere vulcanica
    radioaktivni pepel cenere radioattiva
    žara s pepelom urna con la cenere, urna cineraria
    pren. posipati se s pepelom cospargersi di cenere
    spremeniti v prah in pepel ridurre in cenere
    tleti pod pepelom covare sotto la cenere
    vstati kot feniks iz pepela risorgere, novella Fenice, dalle ceneri
  • perché

    A) avv. (v vprašalnih stavkih) zakaj:
    perché non rispondi? zakaj ne odgovoriš?

    B) cong. (zato) ker; (zato) da

    C) m invar. zakaj, vprašanje; vzrok, razlog; namen:
    non si possono spiegare tutti i perché della vita ni moč razložiti vseh vprašanj v življenju
  • percorso m pot; proga:
    un percorso accidentato neravna pot
    il vincitore ha coperto il percorso in due ore e trenta minuti zmagovalec je pretekel progo v dveh urah in tridesetih minutah
  • pērdere*

    A) v. tr. (pres. pērdo)

    1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
    perdere l'impiego izgubiti službo
    perdere la stima biti ob dober glas
    il radiatore perde acqua radiator pušča
    perdere la bussola pren. izgubiti glavo

    2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
    il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
    perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost

    3. zamuditi, zamujati:
    perdere il treno zamuditi na vlak

    4. biti premagan, poražen:
    perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
    perdere la partita biti premagan
    è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša

    5.
    a perdere trgov. za enkratno uporabo
    vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo

    6. pogubiti:
    perdere l'anima pogubiti dušo

    B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)

    1.
    perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum

    2. zgubiti, zgubljati se:
    il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
    perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
    perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
    perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti
  • perdurare v. intr. (pres. perduro)

    1. nadaljevati se, zadrževati se:
    il maltempo perdura su tutta la zona slabo vreme se nadalje zadržuje na vsem področju

    2. vztrajati (v):
    perdurare in un errore vztrajati v zmoti
  • perēnne agg. neskončen, večen; trajen (tudi pren.):
    monumento eretto a perenne memoria spomenik, postavljen v trajen spomin
    piante perenni bot. rastline trajnice
    nevi perenni večni sneg
  • pericolo m

    1. nevarnost:
    essere in pericolo, correre pericolo (di) biti v nevarnosti
    pericolo pubblico stanje splošne nevarnosti; ekst. državni sovražnik

    2. pog. možnost, verjetnost:
    non c'è pericolo che dica di sì ni verjetno, da bo pritrdil, pristal
  • perióda (-e) f

    1. periodo; età, epoca, tempo, ciclo:
    proučevati geološke periode studiare i periodi geologici
    najsrečnejša perioda v njegovem življenju il periodo più felice della sua vita

    2. lingv. (veliki stavek) periodo; lit. il periodare

    3. elektr., kem., mat., muz. periodo:
    fiz. časovne periode periodi di tempo

    4. fiziol. ciclo mestruale
  • perire v. intr. (pres. perisco)

    1. poginiti; umreti, umirati:
    perire in un naufragio poginiti v brodolomu

    2. pren. knjižno propasti, propadati; miniti, minevati:
    fama che non perisce neminljiva slava
  • persecuzione f preganjanje (tudi pren.):
    la persecuzione degli ebrei durante il regime nazista preganjanje židov v nacističnem režimu
    mania di persecuzione psihol. preganjavica
  • persōna f

    1. oseba; osebnost:
    una persona simpatica simpatična oseba
    in persona osebno, sam
    è la bontà in persona sama dobrota ga (je) je, poosebljena dobrota je
    di persona osebno:
    conoscere di persona osebno poznati

    2. telo, postava:
    essere mal fatto di persona biti slabo grajen, grde postave

    3. pravo oseba:
    persona fisica, giuridica fizična, pravna oseba

    4. relig. oseba (sv. Trojice)

    5. jezik oseba:
    nomi di persona osebna imena
    in prima persona v prvi osebi (tudi ekst.)
  • personaggio m (pl. -gi)

    1. osebnost

    2. lit. oseba, junak:
    i personaggi dei Promessi Sposi osebe v romanu Zaročenca
  • pès (psà) m

    1. cane:
    pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
    dražiti psa stuzzicare il cane
    voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
    ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
    pes maha z repom il cane scodinzola
    biti lačen kot pes avere una fame da lupi
    biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
    ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
    preganjati kot psa perseguitare come cani
    pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
    zebe me kot psa ho un freddo cane
    pozor, hud pes attenti al cane
    čistokrvni pes cane di razza
    hišni pes cane domestico
    lavinski pes cane da soccorso
    lovski pes cane da caccia
    pastirski pes cane pastore
    potepuški pes cane randagio
    službeni pes cane poliziotto
    pes čuvaj cane da guardia, mastino
    lov. pes sledec cane da seguito

    2. (v medmetni rabi)
    ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
    pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

    3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
    morala je na psu il morale è bassissimo
    hrana je pod psom si mangia da cani
    vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
    nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
    česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
    pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
    gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
    počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
    zool. morski pes pescecane, squalo
    zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
    astr. Veliki pes Cane Maggiore
    zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
    ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
    enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
  • pescare v. tr. (pres. pesco)

    1. rib. loviti ribe, ribariti

    2. pren. izvleči; slučajno najti, zadeti; ujeti, uloviti, presenetiti:
    pescare un numero izvleči številko
    s'è fatto pescare dalla polizia pustil se je ujeti policiji
    pescare nel torbido ribariti v kalnem

    3. navt. ugrezniti, ugrezati se
  • pések (-ska)

    1. m sabbia, rena, arena:
    posipati poledenele ceste s peskom cospargere di sabbia le strade ghiacciate
    grob, sipek pesek sabbia aspra, friabile
    puščavski, rečni pesek sabbia del deserto, di fiume
    kremenov, marmorni pesek sabbia selciosa, di marmo
    geogr. živi pesek sabbie mobili
    naplavinski pesek sabbie alluvionali
    imeti denarja kot peska avere soldi a palate
    pren. metati komu pesek v oči gettare fumo negli occhi a qcn.
    pren. tiščati glavo v pesek fare (come) lo struzzo
    pren. graditi (kaj)
    na pesku costruire sulla rena; costruire, edificare sulla sabbia

    2. med.
    ledvični pesek sabbia renale

    3. metal.
    livarski pesek sabbia per formatura
    steklarski pesek sabbia per la lavorazione del vetro
    zlatonosni pesek sabbia aurifera
  • pésem (-smi) f

    1. lit. poesia; lirica; knjiž. carme; versi; tuba:
    pisati, deklamirati pesmi scrivere, recitare poesie
    ciklus, zbirka pesmi ciclo, raccolta di poesie
    ljubezenska, ljudska pesem poesia amorosa, popolare
    Leopardijeve pesmi i canti di Leopardi
    etn. obredna pesem canto rituale
    lit. anakreontska pesem (poesia) anacreontica
    epska, lirska pesem poesia epica, lirica
    priložnostna pesem poesia d'occasione
    pesem v enajstercih, v svobodnem verzu poesia in endecasillabi, in versi liberi

    2. muz. canzone; canto:
    cerkvena, zborovska pesem canto sacro, canto corale
    črnska duhovna pesem spiritual
    dvoglasna, večglasna pesem canto a due, a più voci

    3. ekst. canto; coro:
    pesem slavca il canto dell'usignolo
    pesem dežja, morja, vetra il canto della pioggia, del mare, del vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj je to pesem (prijetno lahko delo) adesso è roba da niente
    to je pa druga pesem un altro paio di maniche
    zmeraj ista pesem sempre la solita solfa
    bibl. Visoka pesem Cantico dei cantici
  • pést (-í) f

    1. pugno:
    stisniti pest stringere il pugno
    udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola

    2. (majhna količina) pugno; palmo:
    za pest dolarjev per un pugno di dollari
    ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
    držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
    okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
    pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
    to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
    dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
    smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
    začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
    z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
    delati na lastno pest fare di propria iniziativa
    biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
    pravica pesti la ragione del più forte
  • pêta (-e) f

    1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
    zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
    nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
    vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
    brusiti pete camminare, correre veloci
    pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
    lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
    odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
    obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
    biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
    gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
    imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
    biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
    biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
    anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

    2.
    igelna peta gambo (dell'ago)
    peta pluga la suola dell'aratro
    peta kose sperone della falce
    PREGOVORI:
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe