naravnáti (-ám) | naravnávati (-am)
A) perf., imperf.
1. ordinare, mettere a posto; aggiustare; med. ridurre:
naravnati kravato aggiustare la cravatta
naravnati izpahnjeno nogo ridurre il piede slogato
2. regolare, registrare
3. puntare; indirizzare, rivolgere (tudi ekst.):
naravnati daljnogled na vrhove planin puntare il cannocchiale sulle cime dei monti
naravnati misli na kaj rivolgere il pensiero a, su
naravnati korak z drugim (korakom) regolare il passo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. naravnati fazni premik elektromotorja rifasare un motore elettrico
teh. naravnati na ničlo azzerare
naravnati na središčno os centrare
naravnati po horizontu orizzontare
rad. naravnati valovno dolžino sintonizzare
fot. naravnati zaslonko diaframmare
B) naravnáti se (-ám se) | naravnávati se (-am se) perf., imperf. refl. nareč. andare a, avviarsi verso:
naravnati se spat andare a letto
Zadetki iskanja
- narázen adv. discosto; separato, separatamente:
hiši stojita precej narazen le due case stanno parecchio discoste
nekatere prislove pišemo narazen certi avverbi si scrivono separati
biti si daleč narazen divergere
pog. dati stroj narazen smontare una macchina
pog. iti narazen separarsi, divorziare
živeti narazen vivere separati
pog. blago leze narazen la stoffa è logora, si straccia
lica mu lezejo narazen od zadovoljstva dalla contentezza gli si slarga il volto
pog. posestvo leze narazen il podere va in rovina
pog. toliko jé, da kar leze narazen a furia di mangiare ingrassa a vista d'occhio
spraviti narazen prepirljivce separare i contendenti - naredíti (-ím)
A) perf.
1. fare, eseguire; rendere:
narediti cesto fare, costruire una strada
narediti obleko fare, cucire un abito
narediti nalogo fare, scrivere il compito
narediti kosilo fare, preparare il pranzo
narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
narediti črto fare, tirare la riga
narediti kodre arricciare i capelli
narediti ogenj fare, accendere il fuoco
bot. narediti popke fare gemme
narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
narediti izpit fare, superare l'esame
narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
narediti požirek fare, bere un sorso
narediti dolg fare un debito, indebitarsi
2. (dokončati) fare, compiere, finire:
plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito
3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kariero far carriera
narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
narediti kilometre fare tanti chilometri
narediti dolg obraz fare il broncio
pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
pog. narediti v hlače farsela addosso
obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova
B) naredíti se (-ím se) perf. refl.
1. formarsi, farsi:
na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto
2. farsi, fingersi, fare finta:
narediti se bolnega fingersi malato
narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?! - naróbe
A) adv.
1. alla rovescia, a rovescio; di traverso:
obuti nogavico narobe mettere la calza alla rovescia
2. alla rovescia, male, in modo errato:
narobe narediti, odgovoriti fare, rispondere in modo errato
ne bi bilo narobe, če bi poklicali zdravnika non sarebbe male chiamare il medico, mandare per il medico
pren. če ga ni pravi čas domov, je že narobe se non viene a casa in tempo, sono guai
ni prišel, morda je kaj narobe non è venuto, ci saranno dei problemi, starà forse male
iron. v njegovi glavi je nekaj narobe non ha tutte le rotelle a posto
pog. vse nam gre, nam hodi narobe ci va tutto di traverso
narobe je stopil in si zvil nogo ha fatto un passo brusco e si è slogato il piede
3. pren. al contrario; anzi, all'opposto:
hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe la stalla ha le finestre troppo grandi, all'opposto della casa
ni dolgočasno, narobe, še zabavno je non ci si annoia, anzi ci si diverte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narobe računati abbacare
pren. narobe izgovoriti storpiare
narobe razrezati cincischiare
narobe razumeti fraintendere
B) naróbe adj. inv.
narobe stran rovescio
narobe junak antieroe
narobe svet mondo alla rovescia - naróčje (-a) n
1. le braccia; grembo; seno:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in grembo
umreti v naročju Cerkve morire nel grembo della Chiesa
2. bracciata:
prinesti naročje drv portare una bracciata di legna
šalj. biti v Abrahamovem naročju essere all'altro mondo
biti v Morfejevem naročju essere in braccia a Morfeo; dormire, russare
metati se komu v naročje gettarsi in braccio a uno, cercare di accattivarsi uno
pren. pasti v naročje kot zrela hruška piovere come la manna dal cielo - národ (-a) m
1. nazione; popolo; popolazione:
pravica narodov do samoodločbe diritto delle nazioni all'autodeterminazione
pomorski narod popolo di marinai
nomadski, pastirski narodi popoli nomadi, di pastori
hist. preseljevanje narodov migrazione dei popoli, invasioni barbariche
2. popolo, popolino; gente:
poglej, koliko naroda je prišlo guarda quanta gente è venuta
3. publ. Paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
Društvo narodov Lega delle Nazioni
antr. hamitski, semitski narodi popolazioni camitiche, semite
staro Avstrijo so imenovali ječo narodov la vecchia Austria fu detta la prigione dei popoli
hist. pomlad narodov la primavera dei popoli - nasadíti (-ím) | nasájati (-am) perf., imperf.
1. adattare il manico a (una scure, una zappa)
2.
nasaditi oknico, vrata incardinare la finestra, la porta
voj. nasaditi bajonet innastare la baionetta
3. agr. piantare:
nasaditi drevesa, krompir piantare alberi, patate
4. infilzare; ekst. mettere:
pren. nasaditi roge komu mettere le corna a uno
5. agr. mettere a covare - nasajèn (-êna -o) adj.
1. piantato; adattato; messo:
pren. imeti glavo nasajeno na pravem mestu avere la testa a posto, saper ragionare, comportarsi assennatamente
2. pog. pren. di cattivo umore - nascere* v. intr. (pres. nasco)
1. roditi se:
nascere di, da poveri genitori roditi se revnim staršem, v revni družini
nascere povero, ricco roditi se reven, bogat
nascere bene roditi se v plemeniti, bogati družini
nascere con la camicia, vestito imeti srečo
essere nato sotto cattiva stella roditi se pod nesrečno zvezdo
nascere cieco, muto biti od rojstva slep, nem
essere nato ieri biti hudo naiven
essere nato con gli occhi aperti biti zvit, pretkan
nascere musicista, poeta biti rojen glasbenik, pesnik
2. ekst. roditi se; pognati, poganjati; zrasti; pojaviti, pojavljati se: izvirati (reka); vziti, vzhajati (sonce):
l'Arno nasce dal Falterone Arno izvira izpod Falterona
al bambino sono nati due dentini otroku sta zrasla zobka
nascere come funghi rasti, poganjati kot gobe
3. pren. zrasti, nastati (dejavnost):
è nata una nuova fabbrica zrasla je nova tovarna
4. pren. izvirati; roditi, porajati se:
nascono forti sospetti porajajo se močni sumi
PREGOVORI: chi nasce di gatta piglia i topi al buio preg. kar mačka rodi, rado miši lovi - nasílje (-a) n violenza, prepotenza, soperchieria; brutalità; angheria; sopruso:
delati komu nasilje fare violenza a qcn.
telesno nasilje violenza fisica
spolno nasilje violenza carnale, stupro; molestie sessuali
biti žrtev nasilja subire un sopruso
pren. nasilje rime la tirannia della rima
politika nenasilja non violenza
zatekati se k nasilju ricorrere alla violenza - nasiljeváti (-újem) imperf.
1. fare violenza (a); violentare; ekst. importunare, infastidire
2. ekst. profanare, deturpare:
s stanovanjskimi bloki nasiljevati staro arhitekturo mesta deturpare con caseggiati la vecchia architettura cittadina - naskakováti (-újem) | naskočíti (-im) imperf., perf.
1. voj. attaccare; assaltare; assalire; muovere all'attacco di; caricare:
naskakovati z boka, frontalno attaccare sui fianchi, frontalmente
policija je naskočila demonstrante la polizia ha caricato i dimostranti
naskočiti ladjo arrembare
2. alp. affrontare; scalare
3. conquistare (una donna)
4. pren. (žaljivo nastopati, nastopiti proti komu) attaccare, criticare (con violenza) - naslédnji (-a -e) adj. successivo, seguente; appresso; entrante:
naslednji teden la settimana entrante
naslednje leto l'anno appresso
med. naslednji porod soprapparto - nasméhniti se (-em se) | nasmíhati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. sorridere:
ljubeznivo se nasmehniti sorridere amorevolmente
kislo se nasmihati sorridere agro, arcigno
2.
nasmehniti, nasmihati se komu (posmehovati se) deridere uno, burlarsi di uno
3. arridere:
sreča se mu je nasmehnila la fortuna gli ha arriso, gli è stata propizia
zmaga se jim je nasmehnila gli è arrisa la vittoria, hanno vinto - naso m
1. nos:
naso aquilino orlovski nos
naso a patata krompirjast nos
naso a sella anat., med. sedlasti nos
col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
affilare il naso hujšati
arricciare, torcere il naso vihati nos
avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
dare di naso in qcn. naleteti na koga
ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
menare per il naso vleči za nos
rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
soffiarsi il naso usekniti se
non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu
2. pren. obraz; nos:
allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
mettere sotto il naso dati pod nos
sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom
3. nos (voh):
andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
avere naso, buon naso imeti nos, dober nos - naspróten (-tna -o) adj.
1. opposto; contrario, avversario:
priplavati na nasprotni breg raggiungere a nuoto la sponda opposta
odbiti nasprotni napad respingere l'attacco avversario
zasukati kolo v nasprotno smer girare la ruota in senso opposto
2. pren. contrario, opposto, inverso; discordante; dissonante; divergente:
diametralno nasprotna trditev tesi diametralmente opposta
nasprotni glasovi voci dissonanti
v nasprotno smer in senso inverso
3. avversario, nemico:
nasprotno moštvo la squadra avversaria
nasprotna vojska l'esercito nemico
poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti è pregato di saldare il conto, nel caso contrario ci vedremo costretti ad addebitarle gli interessi di mora
mat. nasprotna predznaka segni inversi
jur. nasprotna tožba controquerela
bot. nasprotni list foglia opposta
mat. nasprotni računski operaciji operazioni inverse
nasprotni stranici lati opposti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. nasprotna stava antitesi
jur. nasprotna stran, stranka controparte
nasprotna svetloba controluce
jur. nasprotna tožba contraccusa, riconvenzione
gled. nasprotna vloga controparte
nasprotni odlok controdecreto
muz. nasprotni glas controcanto
trg. nasprotni konto contropartita
voj. nasprotni napad controffensiva
film. nasprotni plan controcampo
voj. nasprotni pohod contromarcia
nasprotni smisel controsenso
nasprotni sunek respinta
nasprotni tok controcorrente; med. reflusso
voj. nasprotni topovski ogenj controbatteria
jur. nasprotni ugovor replica
nasprotni ukaz contrordine
strojn. nasprotni vijak controdado
nasprotno obvestilo contravviso
elektr. nasprotno polje controcampo - naspróti
A) adv.
1. in senso opposto, in senso contrario, contro
2. di fronte
3. anzi, invece
4. contrariamente, contro
5. redko (naproti) incontro
B) naspróti prep.
I. (z dajalnikom)
1. di fronte, dirimpetto a:
stavba stoji nasproti cerkvi lo stabile sorge dirimpetto alla chiesa, fronteggia la chiesa
2. contro:
zločin nasproti človeštvu un delitto contro l'umanità
3. a confronto, a paragone con; rispetto a:
razlika nasproti lani je očitna la differenza rispetto all'anno scorso è evidente
4. verso, nei confronti di:
nezaupljiv nasproti vsem novotarijam sospettoso verso tutte le novità
II. (z rodilnikom) dirimpetto, di fronte a:
stanovanje nasproti gostilne un alloggio dirimpetto alla trattoria - nasprótje (-a) n contrasto; antagonismo; opposto; dissidio; collisione; pendant:
nacionalna, politična, socialna nasprotja i contrasti nazionali, politici, sociali
Indija, dežela nasprotij India, paese dei contrasti
filoz. enotnost nasprotij unità degli opposti
sin je pravo nasprotje očeta il figlio è l'opposto del padre
pren. priti si v nasprotje venire a contrasto, a conflitto
tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem la tua tesi è in diretto contrasto con l'opinione generale
v nasprotju s prvo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila contrariamente al primo, la nostra nazionale ha perso il secondo incontro
nasprotja se privlačijo gli opposti si attirano
nespravljivo nasprotje un dissidio insanabile
jur. nasprotje z obličnostjo irritualità - nastájati (-am) | nastáti (-stánem) imperf., perf. farsi, formarsi, sorgere; crearsi; verificarsi:
v tistem času je nastalo več novih držav allora si vennero formando vari nuovi stati
zaradi njegove odločitve že nastajajo težave per la sua decisione si stanno verificando difficoltà
nastal je mučen molk si fece un silenzio penoso - nastáviti (-im) | nastávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. mettere, offrire, tendere; portare:
nastaviti roko, dlan tendere la mano, la palma
nastaviti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
nastaviti uho tendere l'orecchio
nastaviti pasti, zanke tendere trappole, tranelli
nastaviti bombo collocare un ordigno esplosivo
2. teh. regolare, sistemare
3. germogliare
4. pren. (zaposliti, zaposlovati) assumere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nastaviti budilko regolare la sveglia
nastaviti ceno fissare il prezzo
nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
nastaviti sod spillare la botte
mat. nastaviti enačbo impostare l'equazione
pren. nastaviti komu nož na goltanec mettere qcn. alle strette
B) nastáviti se (-im se) | nastávljati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. mettersi in vista
2. esporsi