Franja

Zadetki iskanja

  • naravnáti (-ám) | naravnávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ordinare, mettere a posto; aggiustare; med. ridurre:
    naravnati kravato aggiustare la cravatta
    naravnati izpahnjeno nogo ridurre il piede slogato

    2. regolare, registrare

    3. puntare; indirizzare, rivolgere (tudi ekst.):
    naravnati daljnogled na vrhove planin puntare il cannocchiale sulle cime dei monti
    naravnati misli na kaj rivolgere il pensiero a, su
    naravnati korak z drugim (korakom) regolare il passo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. naravnati fazni premik elektromotorja rifasare un motore elettrico
    teh. naravnati na ničlo azzerare
    naravnati na središčno os centrare
    naravnati po horizontu orizzontare
    rad. naravnati valovno dolžino sintonizzare
    fot. naravnati zaslonko diaframmare

    B) naravnáti se (-ám se) | naravnávati se (-am se) perf., imperf. refl. nareč. andare a, avviarsi verso:
    naravnati se spat andare a letto
  • narázen adv. discosto; separato, separatamente:
    hiši stojita precej narazen le due case stanno parecchio discoste
    nekatere prislove pišemo narazen certi avverbi si scrivono separati
    biti si daleč narazen divergere
    pog. dati stroj narazen smontare una macchina
    pog. iti narazen separarsi, divorziare
    živeti narazen vivere separati
    pog. blago leze narazen la stoffa è logora, si straccia
    lica mu lezejo narazen od zadovoljstva dalla contentezza gli si slarga il volto
    pog. posestvo leze narazen il podere va in rovina
    pog. toliko jé, da kar leze narazen a furia di mangiare ingrassa a vista d'occhio
    spraviti narazen prepirljivce separare i contendenti
  • naredíti (-ím)

    A) perf.

    1. fare, eseguire; rendere:
    narediti cesto fare, costruire una strada
    narediti obleko fare, cucire un abito
    narediti nalogo fare, scrivere il compito
    narediti kosilo fare, preparare il pranzo
    narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
    narediti črto fare, tirare la riga
    narediti kodre arricciare i capelli
    narediti ogenj fare, accendere il fuoco
    bot. narediti popke fare gemme
    narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
    narediti izpit fare, superare l'esame
    narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
    narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
    narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
    narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
    narediti požirek fare, bere un sorso
    narediti dolg fare un debito, indebitarsi

    2. (dokončati) fare, compiere, finire:
    plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

    3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
    kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    narediti kariero far carriera
    narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
    narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
    narediti kilometre fare tanti chilometri
    narediti dolg obraz fare il broncio
    pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
    narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    pog. narediti v hlače farsela addosso
    obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
    PREGOVORI:
    obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
    sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

    1. formarsi, farsi:
    na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
    led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
    fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

    2. farsi, fingersi, fare finta:
    narediti se bolnega fingersi malato
    narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
    naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
    črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
    fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
    pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
    le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!
  • naróbe

    A) adv.

    1. alla rovescia, a rovescio; di traverso:
    obuti nogavico narobe mettere la calza alla rovescia

    2. alla rovescia, male, in modo errato:
    narobe narediti, odgovoriti fare, rispondere in modo errato
    ne bi bilo narobe, če bi poklicali zdravnika non sarebbe male chiamare il medico, mandare per il medico
    pren. če ga ni pravi čas domov, je že narobe se non viene a casa in tempo, sono guai
    ni prišel, morda je kaj narobe non è venuto, ci saranno dei problemi, starà forse male
    iron. v njegovi glavi je nekaj narobe non ha tutte le rotelle a posto
    pog. vse nam gre, nam hodi narobe ci va tutto di traverso
    narobe je stopil in si zvil nogo ha fatto un passo brusco e si è slogato il piede

    3. pren. al contrario; anzi, all'opposto:
    hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe la stalla ha le finestre troppo grandi, all'opposto della casa
    ni dolgočasno, narobe, še zabavno je non ci si annoia, anzi ci si diverte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narobe računati abbacare
    pren. narobe izgovoriti storpiare
    narobe razrezati cincischiare
    narobe razumeti fraintendere

    B) naróbe adj. inv.
    narobe stran rovescio
    narobe junak antieroe
    narobe svet mondo alla rovescia
  • naróčje (-a) n

    1. le braccia; grembo; seno:
    vzeti otroka v naročje prendere il bambino in grembo
    umreti v naročju Cerkve morire nel grembo della Chiesa

    2. bracciata:
    prinesti naročje drv portare una bracciata di legna
    šalj. biti v Abrahamovem naročju essere all'altro mondo
    biti v Morfejevem naročju essere in braccia a Morfeo; dormire, russare
    metati se komu v naročje gettarsi in braccio a uno, cercare di accattivarsi uno
    pren. pasti v naročje kot zrela hruška piovere come la manna dal cielo
  • národ (-a) m

    1. nazione; popolo; popolazione:
    pravica narodov do samoodločbe diritto delle nazioni all'autodeterminazione
    pomorski narod popolo di marinai
    nomadski, pastirski narodi popoli nomadi, di pastori
    hist. preseljevanje narodov migrazione dei popoli, invasioni barbariche

    2. popolo, popolino; gente:
    poglej, koliko naroda je prišlo guarda quanta gente è venuta

    3. publ. Paese
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
    Društvo narodov Lega delle Nazioni
    antr. hamitski, semitski narodi popolazioni camitiche, semite
    staro Avstrijo so imenovali ječo narodov la vecchia Austria fu detta la prigione dei popoli
    hist. pomlad narodov la primavera dei popoli
  • nasadíti (-ím) | nasájati (-am) perf., imperf.

    1. adattare il manico a (una scure, una zappa)

    2.
    nasaditi oknico, vrata incardinare la finestra, la porta
    voj. nasaditi bajonet innastare la baionetta

    3. agr. piantare:
    nasaditi drevesa, krompir piantare alberi, patate

    4. infilzare; ekst. mettere:
    pren. nasaditi roge komu mettere le corna a uno

    5. agr. mettere a covare
  • nasajèn (-êna -o) adj.

    1. piantato; adattato; messo:
    pren. imeti glavo nasajeno na pravem mestu avere la testa a posto, saper ragionare, comportarsi assennatamente

    2. pog. pren. di cattivo umore
  • nascere* v. intr. (pres. nasco)

    1. roditi se:
    nascere di, da poveri genitori roditi se revnim staršem, v revni družini
    nascere povero, ricco roditi se reven, bogat
    nascere bene roditi se v plemeniti, bogati družini
    nascere con la camicia, vestito imeti srečo
    essere nato sotto cattiva stella roditi se pod nesrečno zvezdo
    nascere cieco, muto biti od rojstva slep, nem
    essere nato ieri biti hudo naiven
    essere nato con gli occhi aperti biti zvit, pretkan
    nascere musicista, poeta biti rojen glasbenik, pesnik

    2. ekst. roditi se; pognati, poganjati; zrasti; pojaviti, pojavljati se: izvirati (reka); vziti, vzhajati (sonce):
    l'Arno nasce dal Falterone Arno izvira izpod Falterona
    al bambino sono nati due dentini otroku sta zrasla zobka
    nascere come funghi rasti, poganjati kot gobe

    3. pren. zrasti, nastati (dejavnost):
    è nata una nuova fabbrica zrasla je nova tovarna

    4. pren. izvirati; roditi, porajati se:
    nascono forti sospetti porajajo se močni sumi
    PREGOVORI: chi nasce di gatta piglia i topi al buio preg. kar mačka rodi, rado miši lovi
  • nasílje (-a) n violenza, prepotenza, soperchieria; brutalità; angheria; sopruso:
    delati komu nasilje fare violenza a qcn.
    telesno nasilje violenza fisica
    spolno nasilje violenza carnale, stupro; molestie sessuali
    biti žrtev nasilja subire un sopruso
    pren. nasilje rime la tirannia della rima
    politika nenasilja non violenza
    zatekati se k nasilju ricorrere alla violenza
  • nasiljeváti (-újem) imperf.

    1. fare violenza (a); violentare; ekst. importunare, infastidire

    2. ekst. profanare, deturpare:
    s stanovanjskimi bloki nasiljevati staro arhitekturo mesta deturpare con caseggiati la vecchia architettura cittadina
  • naskakováti (-újem) | naskočíti (-im) imperf., perf.

    1. voj. attaccare; assaltare; assalire; muovere all'attacco di; caricare:
    naskakovati z boka, frontalno attaccare sui fianchi, frontalmente
    policija je naskočila demonstrante la polizia ha caricato i dimostranti
    naskočiti ladjo arrembare

    2. alp. affrontare; scalare

    3. conquistare (una donna)

    4. pren. (žaljivo nastopati, nastopiti proti komu) attaccare, criticare (con violenza)
  • naslédnji (-a -e) adj. successivo, seguente; appresso; entrante:
    naslednji teden la settimana entrante
    naslednje leto l'anno appresso
    med. naslednji porod soprapparto
  • nasméhniti se (-em se) | nasmíhati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. sorridere:
    ljubeznivo se nasmehniti sorridere amorevolmente
    kislo se nasmihati sorridere agro, arcigno

    2.
    nasmehniti, nasmihati se komu (posmehovati se) deridere uno, burlarsi di uno

    3. arridere:
    sreča se mu je nasmehnila la fortuna gli ha arriso, gli è stata propizia
    zmaga se jim je nasmehnila gli è arrisa la vittoria, hanno vinto
  • naso m

    1. nos:
    naso aquilino orlovski nos
    naso a patata krompirjast nos
    naso a sella anat., med. sedlasti nos
    col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
    affilare il naso hujšati
    arricciare, torcere il naso vihati nos
    avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
    avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
    dare di naso in qcn. naleteti na koga
    ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
    menare per il naso vleči za nos
    rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
    soffiarsi il naso usekniti se
    non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu

    2. pren. obraz; nos:
    allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
    mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
    mettere sotto il naso dati pod nos
    sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom

    3. nos (voh):
    andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
    avere naso, buon naso imeti nos, dober nos
  • naspróten (-tna -o) adj.

    1. opposto; contrario, avversario:
    priplavati na nasprotni breg raggiungere a nuoto la sponda opposta
    odbiti nasprotni napad respingere l'attacco avversario
    zasukati kolo v nasprotno smer girare la ruota in senso opposto

    2. pren. contrario, opposto, inverso; discordante; dissonante; divergente:
    diametralno nasprotna trditev tesi diametralmente opposta
    nasprotni glasovi voci dissonanti
    v nasprotno smer in senso inverso

    3. avversario, nemico:
    nasprotno moštvo la squadra avversaria
    nasprotna vojska l'esercito nemico
    poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti è pregato di saldare il conto, nel caso contrario ci vedremo costretti ad addebitarle gli interessi di mora
    mat. nasprotna predznaka segni inversi
    jur. nasprotna tožba controquerela
    bot. nasprotni list foglia opposta
    mat. nasprotni računski operaciji operazioni inverse
    nasprotni stranici lati opposti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lit. nasprotna stava antitesi
    jur. nasprotna stran, stranka controparte
    nasprotna svetloba controluce
    jur. nasprotna tožba contraccusa, riconvenzione
    gled. nasprotna vloga controparte
    nasprotni odlok controdecreto
    muz. nasprotni glas controcanto
    trg. nasprotni konto contropartita
    voj. nasprotni napad controffensiva
    film. nasprotni plan controcampo
    voj. nasprotni pohod contromarcia
    nasprotni smisel controsenso
    nasprotni sunek respinta
    nasprotni tok controcorrente; med. reflusso
    voj. nasprotni topovski ogenj controbatteria
    jur. nasprotni ugovor replica
    nasprotni ukaz contrordine
    strojn. nasprotni vijak controdado
    nasprotno obvestilo contravviso
    elektr. nasprotno polje controcampo
  • naspróti

    A) adv.

    1. in senso opposto, in senso contrario, contro

    2. di fronte

    3. anzi, invece

    4. contrariamente, contro

    5. redko (naproti) incontro

    B) naspróti prep.

    I. (z dajalnikom)

    1. di fronte, dirimpetto a:
    stavba stoji nasproti cerkvi lo stabile sorge dirimpetto alla chiesa, fronteggia la chiesa

    2. contro:
    zločin nasproti človeštvu un delitto contro l'umanità

    3. a confronto, a paragone con; rispetto a:
    razlika nasproti lani je očitna la differenza rispetto all'anno scorso è evidente

    4. verso, nei confronti di:
    nezaupljiv nasproti vsem novotarijam sospettoso verso tutte le novità

    II. (z rodilnikom) dirimpetto, di fronte a:
    stanovanje nasproti gostilne un alloggio dirimpetto alla trattoria
  • nasprótje (-a) n contrasto; antagonismo; opposto; dissidio; collisione; pendant:
    nacionalna, politična, socialna nasprotja i contrasti nazionali, politici, sociali
    Indija, dežela nasprotij India, paese dei contrasti
    filoz. enotnost nasprotij unità degli opposti
    sin je pravo nasprotje očeta il figlio è l'opposto del padre
    pren. priti si v nasprotje venire a contrasto, a conflitto
    tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem la tua tesi è in diretto contrasto con l'opinione generale
    v nasprotju s prvo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila contrariamente al primo, la nostra nazionale ha perso il secondo incontro
    nasprotja se privlačijo gli opposti si attirano
    nespravljivo nasprotje un dissidio insanabile
    jur. nasprotje z obličnostjo irritualità
  • nastájati (-am) | nastáti (-stánem) imperf., perf. farsi, formarsi, sorgere; crearsi; verificarsi:
    v tistem času je nastalo več novih držav allora si vennero formando vari nuovi stati
    zaradi njegove odločitve že nastajajo težave per la sua decisione si stanno verificando difficoltà
    nastal je mučen molk si fece un silenzio penoso
  • nastáviti (-im) | nastávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, offrire, tendere; portare:
    nastaviti roko, dlan tendere la mano, la palma
    nastaviti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
    nastaviti uho tendere l'orecchio
    nastaviti pasti, zanke tendere trappole, tranelli
    nastaviti bombo collocare un ordigno esplosivo

    2. teh. regolare, sistemare

    3. germogliare

    4. pren. (zaposliti, zaposlovati) assumere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nastaviti budilko regolare la sveglia
    nastaviti ceno fissare il prezzo
    nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    nastaviti sod spillare la botte
    mat. nastaviti enačbo impostare l'equazione
    pren. nastaviti komu nož na goltanec mettere qcn. alle strette

    B) nastáviti se (-im se) | nastávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. mettersi in vista

    2. esporsi