Franja

Zadetki iskanja

  • túdi

    A) adv.

    1. anche, pure:
    ni samo lepa, je tudi pametna non solo è bella, è anche intelligente
    smem tudi jaz zraven? Ne, ti pa ne vengo anch'io? No, tu no

    2. anche, financo, persino:
    mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli molti svennero, alcuni persino morirono
    po mnogih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti dopo ripetuti insuccessi, desistettero anche i più tenaci

    3. (za podkrepitev trditve) proprio:
    ti se moraš tudi povsod vmešavati devi proprio ficcare il naso dappertutto

    B) konj.

    1. ne le ... ampak tudi, ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni samo govoril, je tudi pridno delal non si limitava solo a parlare, era bravo anche a lavorare

    2. tudi če, če tudi, tudi kakor, tudi ko anche se; benché:
    če bi tudi hotel, ne sme anche se lo volesse, non deve (farlo)
  • ujéti (ujámem)

    A) perf.

    1. prendere, catturare, acchiappare:
    ujeti bežečega catturare il fuggitivo
    ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
    mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo

    2. afferrare; trattenere:
    megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici

    3. cogliere, sorprendere:
    ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante

    4. accalappiare, abbindolare, incantare:
    ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina

    5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
    šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
    ujeti zamujeno ricuperare il ritardo

    6. riuscire a prendere:
    če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera

    7. trovare:
    ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono

    8. pren. afferrare; capire:
    ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
    pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.

    9. captare, ricevere:
    ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera

    10. trovare, cogliere:
    ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio

    11. pren. cogliere; rubare:
    ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
    ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno

    12. sorprendere:
    glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
    ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
    ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
    ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
    ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
    ujeti prizor na platno disegnare una scena
    ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
    ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
    ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
    ujeti koga v past ingannare qcn.
    ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
    igre ujeti pagata catturare il bagatto

    B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.

    1. afferrarsi; aggrapparsi:
    zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia

    2. essere trattenuto:
    žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami

    3. cadere in trappola; abboccare:
    ujeti se na trnek abboccare all'amo

    4. lasciarsi cogliere, prendere:
    goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere

    5. ingranare, combaciare:
    zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra

    6. accordarsi:
    nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente

    7. adattarsi, adeguarsi:
    ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni

    8. riprendersi:
    po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi

    9. combaciare:
    konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njune oči so se ujele si guardarono
    ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
    ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
    veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde
  • umakníti (-em) | umíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ritirare, spostare, togliere:
    umakniti avto s pločnika spostare l'auto dal marciapiede
    umakniti predstavo s sporeda togliere lo spettacolo dal cartellone
    ni umaknil pogleda z nje non toglieva gli occhi da lei

    2. ritirare; recedere:
    jur. umakniti obtožbo recedere dall'accusa

    B) umakníti se (-em se) | umíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. spostarsi, tirarsi indietro; pren. ritirarsi, chiudersi, fuggire:
    umakniti se za dva koraka tirarsi indietro di due passi
    pren. umakniti se v svet sanj chiudersi nelle fantasticherie

    2. schivare, evitare, rifuggire:
    umakniti se udarcu schivare il colpo
    pren. umakniti se vsem odgovornostim rifuggire da qualsiasi responsabilità

    3. dimettersi; ritirarsi:
    umakniti se s položaja dimettersi dalla carica
    umakniti se v privatno življenje ritirarsi a vita privata

    4. ritirarsi, retrocedere; essere sostituito:
    voda se je umaknila v svojo strugo l'acqua si è ritirata nell'alveo
    pren. naravna vlakna so se umaknila sintetičnim alle fibre naturali si sono sostituite le sintetiche
  • umétnost (-i) f

    1. arte:
    umetnost in znanost arte e scienza
    dela antične, renesančne, sodobne umetnosti opere dell'arte classica, rinascimentale, contemporanea
    umetnost zaradi umetnosti l'art pour l'art

    2. (dejavnost glede na izrazno sredstvo) arte:
    akademija za upodabljajočo umetnost accademia di belle arti
    uporabna umetnost arte applicata

    3. (likovna umetnost) arte figurativa, arti figurative:
    muzej moderne umetnosti museo d'arte moderna
    razstava abstraktne, avantgardne, ljudske umetnosti mostra di arte astratta, d'avanguardia, popolare

    4. (umetniško ustvarjanje) arte:
    v njegovi umetnosti so vidni najrazličnejši vplivi nella sua arte sono visibili i più diversi influssi

    5. pren. (dejavnost, ki zahteva spretnost) arte:
    kuharska umetnost arte della cucina, gastronomia
    govorniška umetnost retorica
    umetnost aranžiranja izložb vetrinistica
    umetnost vojskovanja l'arte della guerra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekst. živeti s tako plačo je velika umetnost a vivere con una paga così misera ci vuole una gran bravura
    to narediti ni nobene umetnost (farlo) è roba da nulla
    cerkvena umetnost arte sacra
    dramska umetnost arte drammatica
    naivna umetnost arte naïve, primitiva
    sedma umetnost la settima arte, la settima musa, il cinema
  • upírati (-am) | upréti (uprèm)

    A) imperf., perf.

    1. puntare, appoggiare:
    upirati komolce v kolena appoggiare i gomiti sui ginocchi

    2. puntare, rivolgere:
    upirati pogled, oči v koga puntare, rivolgere gli occhi, lo sguardo su qcn.

    B) upírati se (-am se) | upréti se (uprèm se) imperf., perf. refl.

    1. puntare:
    upirati se z nogami ob tla puntare i piedi a terra

    2. resistere, opporre resistenza; difendersi:
    aretirani se ni upiral l'arrestato non oppose resistenza
    obkoljeni so se uspešno upirali gli accerchiati si difendevano validamente

    3. sollevarsi, ribellarsi, insorgere; contrastare; contestare:
    upreti se zavojevalcu insorgere contro l'invasore
    upirati se povelju ribellarsi all'imposizione
    upirati se zakonitemu redu contestare l'ordine costituito

    4. rivoltarsi, schifarsi; ripugnare:
    meso se mi je uprlo mi sono schifato della carne
    upira se mi spet in spet govoriti o tem mi ripugna rivangare la stessa cosa

    5. battere (contro), risplendere (del sole)

    6. opporsi, contrastare; andare contro:
    upirati se vetru andare contro vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. noge se mu upirajo cammina con difficoltà
    matematika se mu upira stenta a imparare la matematica
    želodec se mu upira ha disturbi di stomaco
    to se upira zdravemu razumu ciò è contrario al buon senso, contraddice il buon senso
  • uscire* v. intr. (pres. ēsco)

    1. iti, hoditi ven; stopiti iz:
    uscire addosso a qcn. pognati se v napad na
    uscire dall'auto stopiti iz avtomobila
    uscire dal treno stopiti z vlaka, izstopiti
    uscire in auto peljati se kam z avtom
    uscire a piedi iti kam peš
    uscire da, di casa iti z doma
    uscire fuori (podkrepljeno) priti ven
    uscire al largo navt. zapluti na odprto morje
    uscire dalla nave izkrcati se
    uscire in pubblico predstaviti se občinstvu
    uscire di scena oditi; pren. izginiti s prizorišča
    uscirsene oditi

    2. ekst. iti ven, na sprehod

    3. ekst. oddaljiti, oddaljevati se, oddvojiti se (od skupine)

    4. ekst. priti, prihajati:
    dalla catena di montaggio escono giornalmente trecento macchine z naših tekočih trakov pride vsak dan tristo avtomobilov

    5. ekst. pojaviti, pojavljati se:
    un nuovo Stato esce sulla scena politica nova država se je pojavila na političnem prizorišču

    6. pren. vzklikniti, vzklikati; bruhniti v:
    uscire a dire reči
    uscire in insulti obkladati z žaljivkami

    7. ekst. uiti, uhajati:
    l'olio esce dalla bottiglia olje teče iz steklenice
    uscire dai binari iztiriti; pren. ne spoštovati ustaljenih norm, biti v nasprotju s čim:
    il suo comportamento esce dai binari della correttezza njegovo obnašanje ni korektno
    uscire di bocca pren. blekniti, izblebetati
    uscire di carreggiata, di strada iti s ceste; pren. kreniti z zastavljene poti, odstopiti od zastavljenega programa
    uscire dai gangheri pren. pobesneti
    uscire di mano pren. uiti, uhajati z vajeti
    uscire dalla memoria, di mente, dalla testa pozabiti
    uscire di moda priti iz mode, ne biti več v modi
    uscire dal seminato pren. oddaljiti se od teme
    uscire di sé, di senno ponoreti, zblazneti
    uscire di sentimento pren. ponoreti, omedleti

    8. ekst. moleti, štrleti iz; ekst. izstopati (barva)

    9. biti izžreban

    10. ekst. odbiti žogo (pri nogometu):
    uscire di pugno odbiti (žogo) z roko

    11. pren. priti iz; zapustiti, zapuščati kaj:
    uscire dall'adolescenza priti iz pubertete
    uscire di carica zapustiti funkcijo
    uscire dal convento razmenišiti se
    uscire indenne, illeso odnesti jo brez poškodb
    uscire di minorità postati polnoleten
    uscire dalla mischia zapustiti boj (tudi pren.);
    uscire dall'ospedale biti odpuščen iz bolnice
    uscire di prigione priti iz zapora, vrniti se na prostost
    uscirne per il rotto della cuffia s težavo se dokopati do česa
    uscirne con la testa rotta pren. dobiti jih po glavi

    12. pren. iztrgati se, rešiti se iz:
    uscire dalle grinfie di iztrgati se iz krempljev

    13. pren. preseči, presegati; dvigniti, dvigati se nad, biti iznad:
    uscire dalle competenze di presegati pristojnosti koga
    uscire dalla mediocrità dvigniti se nad povprečje

    14. pren. priti iz, izvirati:
    molti grandi uomini sono usciti dal popolo mnogo velikih mož je prišlo iz ljudstva

    15. ekst. uspeti, uspevati; zmagati:
    uscire bene, male uspeti, ne uspeti
    uscire vincitore zmagati

    16. pren. biti narejen, izdelan; biti v prodaji; iziti (knjiga):
    uscire di mano, dalle mani biti narejen, izdelan
    sta per uscire il secondo volume pred izidom je druga knjiga

    17. alpin. doseči; izstopiti, izstopati:
    uscire da una parete stopiti iz stene
    uscire in vetta doseči vrh

    18. pren. jezik končati, končevati se na, s:
    uscire in consonante končati se s soglasnikom

    19. pren. začeti, začenjati se (maša)
  • ustrášiti (-im)

    A) perf. spaventare; sgomentare; intimidire:
    grožnja ga ni ustrašila non si lasciò intimidire dalla minaccia

    B) ustrášiti se (-im se) perf. refl. spaventarsi:
    nobenega dela se ni ustrašil era pronto, disposto a fare qualsiasi lavoro
  • uvrstíti (-ím) | uvŕščati (-am)

    A) perf., imperf. inserire, inquadrare, includere, mettere, collocare; disporre:
    uvrstiti v drugo skupino mettere in un altro gruppo
    uvrstiti koga na seznam includere qcn. nell'elenco
    uvrstiti neko žival med sesalce disporre un animale nella classe dei mammiferi, tra i mammiferi

    B) uvrstíti se (-ím se) | uvŕščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. mettersi, disporsi

    2. collocarsi:
    s svojim bruto domačim proizvodom se uvršča med razvite države col suo P. I. L. si colloca tra i paesi sviluppati

    3. piazzarsi; qualificarsi:
    šport. moštvu se ni uspelo uvrstiti v četrtfinale la squadra non è riuscita a qualificarsi per i quarti di finale
    naša reprezentanca se je uvrstila na polovico lestvice la nostra nazionale si è piazzata a metà classifica
  • vèč adv.

    1. più:
    imeti več časa avere più tempo

    2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
    stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
    več kot più che, più di
    imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

    3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
    čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

    4. več ali manj più o meno:
    v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

    5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
    ne čakajte več non aspettate più
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. ni več sama è incinta
    niti besedice več! zitto e mosca!
    to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
    stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
    pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
    PREGOVORI:
    več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno
  • večér (-a) m

    1. sera:
    voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
    od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
    dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
    rel. božični, sveti večer la sera di Natale
    kresni večer sera di mezza estate
    Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro

    2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
    poslovilni večer serata d'addio
    dobrodelni večer serata di beneficenza
    gala večer, slovesni večer serata di gala

    3. pren. večer življenja vecchiaia
    PREGOVORI:
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • vero

    A) agg.

    1. resničen, pravi

    2. pravi, točen:
    chiamare le cose col loro vero nome pren. stvari imenovati s pravim imenom, ne ovinkariti

    3. resničen (ki ustreza objektivni stvarnosti, ki se je resnično zgodil):
    com'è vero Dio, il sole resnično kakor Bog v nebesih
    fosse vero! ko bi bilo res!
    non mi par vero ne morem verjeti
    non sarà mai vero che ne bo se zgodilo, ne bom dovolil, da
    tant'è vero che saj (v podkrepitev trditve)

    4. pravi, pristen:
    vero oro pravo zlato

    5. pren. pravi, iskren:
    vera amicizia pravo prijateljstvo
    un vero artista pravi umetnik

    B) m

    1. resnica:
    a onor del vero v resnici, resnici na ljubo
    salvo il vero če ni napak, če ni kaj narobe
    a dire, per dire il vero če naj bom iskren
    orologio che dice il vero točna ura
    essere nel vero ne motiti se
    non esserci nulla di vero biti povsem netočno, neresnično

    2. umet. narava:
    disegno dal vero risba, upodobitev po naravi
  • vērso3 m

    1. lit. verz, stih:
    versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
    versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci

    2.
    versi pl. lit. pesem, pesniški spis

    3. relig. vrstica (iz svete knjige)

    4. ptičji glas; ekst. živalski glas

    5. klic; krik

    6. govorjenje; hoja:
    fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
    rifare il verso a qcn. posnemati koga

    7. usmeritev (dlak, vlaken)

    8. fiz. smer (vektorjev)

    9. smer:
    cose senza verso stvari brez repa in glave
    per ogni verso od vsepovsod
    andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
    cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
    capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
    pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
    prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
    prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
    rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)

    10. pren. način:
    a verso spodobno, kot je treba
    fare a proprio verso narediti po svoje
    non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • vita1 f

    1. biol. življenje:
    vita animale, vegetale živalsko, rastlinsko življenje
    o la borsa o la vita! denar ali življenje!
    pena la vita pod grožnjo smrtne kazni
    questione di vita o di morte življenjsko važno vprašanje
    dare la vita a qcn. koga roditi
    dare la vita a qcs. pren. kaj ustvariti
    dare la vita per qcs. čemu posvetiti vse svoje sile; za kaj umreti, darovati življenje
    dover la vita a qcn. komu dolgovati življenje
    esser in fin di vita umirati
    essere in vita živeti
    far grazia della vita pomilostiti na smrt obsojenega
    mettere a rischio, a repentaglio la vita tvegati smrt
    perdere la vita izgubiti življenje, umreti
    privar della vita umoriti
    rendere, restituire alla vita iztrgati smrti
    rendere la vita difficile a qcn. komu otežiti, zagreniti življenje
    restare, rimanere in vita preživeti
    salvar la vita a qcn. komu rešiti življenje
    togliersi la vita narediti samomor
    ne va della vita gre za življenje ali smrt
    vender cara la vita drago prodati svoje življenje

    2. življenje (v časovnem trajanju):
    l'altra vita večno življenje
    a vita dosmrtno
    in vita mia v svojem življenju
    vita natural durante za življenja, za vse življenje (tudi šalj.);
    vita media povprečna življenjska doba
    passar a miglior vita preminiti, umreti

    3. življenje (način):
    vita civile, primitiva civilizirano, primitivno življenje
    vita attiva, scioperata dejavno, brezdelno življenje
    vita privata, pubblica zasebno, javno življenje
    che vita! življenje pa tako!
    la dolce vita sladko življenje
    ragazza di vita pocestnica
    ragazzo di vita (mlad) delinkvent, huligan
    avere una doppia vita živeti dvojno življenje
    cambiar vita začeti novo življenje
    fare la bella vita živeti mondeno življenje, živeti uživaško
    fare una bella vita živeti brezskrbno
    fare la vita evfemistično baviti se s prostitucijo
    fare una vita da cani živeti pasje življenje

    4. pren. trajanje

    5. moč; življenjska sila

    6. pren. živost, živahnost:
    una descrizione, una strada piena di vita živahen opis, živahna ulica

    7. bitje, oseba; živa duša:
    non c'è traccia di vita ni žive duše

    8. sloves

    9. življenje, življenjepis:
    una vita romanzata romansirano življenje

    10. (stvarni) svet, (človeško) življenje:
    che volete? è la vita! kaj hočete, tako je pač življenje
  • vivo

    A) agg.

    1. živ:
    carne viva živo meso
    pianta viva zelena, cvetoča rastlina
    sepolto vivo pren. živ pokopan
    siepe viva živa meja
    a viva voce neposredno
    vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
    non c'era anima viva ni bilo žive duše
    essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
    farsi vivo javiti se; pokazati se

    2. ekst. živ (v rabi):
    lingua viva živi jezik
    uso vivo della lingua živa raba jezika

    3. živ, živahen:
    discussione viva živahna razprava
    ingegno vivo živahen um

    4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
    colore vivo živa barva
    viva compassione globoko sočutje
    vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
    ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
    cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

    5. pren. živ:
    acqua viva tok
    argento vivo živo srebro
    aria viva svež zrak
    calce viva živo apno
    forza viva fiz. živa sila
    a viva forza s silo
    opera viva navt. ugreznjena ladja
    roccia viva živa skala
    spese vive živi stroški; tekoči stroški
    spigolo vivo živi rob

    B) m

    1.
    vivi pl. živi (ljudje)
    non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

    2. živo; notranjost:
    nel vivo del cuore globoko v srcu
    entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
    pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

    3. gradb. živi rob

    4.
    al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
    dal vivo rtv v živo (oddaja)
  • vôda (-e) f

    1. acqua:
    voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
    jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
    sladka, slana voda acqua dolce, salata
    črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
    potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
    razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
    pitna voda acqua potabile
    odpadne vode acque di rifiuto

    2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
    vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
    regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
    zajeziti vodo arginare l'acqua
    bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
    podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
    stoječa voda acqua stagnante
    tekoče vode acque correnti
    zdravilne vode acque termali, acque
    šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico

    3. fiziol. pog. (seč) urina:
    pregledati vodo fare l'esame dell'urina
    zapiranje vode ritenzione dell'urina
    tiščanje na vodo tenesmo vescicale

    4. anat. liquido:
    plodova voda liquido amniotico

    5. med. edema:
    voda v kolenih gambe edematose
    voda v pljučih edema polmonare

    6. kozm.
    kolonjska voda acqua di Colonia
    lasna voda lozione per i capelli
    rožna voda acqua di rose
    farm. ustna voda colluttorio
    voda za britje dopobarba
    voda za grgranje soluzione per gargarismi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    evf. tiščati na vodo dover orinare
    pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
    pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
    publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
    pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
    pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
    pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
    pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
    pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
    pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
    pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
    voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
    pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
    pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
    kri ni voda il sangue non è acqua
    geogr. arteška voda acqua artesiana
    farm. borova voda acqua borica
    kem. destilirana voda acqua distillata
    kem. klorirana voda acqua clorurata
    kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
    kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
    kem. težka voda acqua pesante
    meteor. meteorna voda acqua meteorica
    mineralna voda acqua minerale
    teh. napajalna voda acqua di alimentazione
    podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
    polit. teritorialne vode acque territoriali
    šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
    PREGOVORI:
    vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
  • volere*

    A) v. tr. (pres. vōglio)

    1. hoteti; želeti:
    a volere che zato, da
    neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
    non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
    senza volere, non volendo nehote
    qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
    vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
    vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
    volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

    2. hoteti, zahtevati

    3. absol. hoteti:
    capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

    4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
    il destino ha voluto così usoda je tako hotela
    la legge vuole così tako veleva zakon

    5. (močno) želeti:
    come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
    volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
    volere piuttosto raje imeti

    6. določiti, določati; odločiti, odločati:
    volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

    7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
    vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
    Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

    8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
    quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

    9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
    ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
    come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
    PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    10. dopustiti, dopuščati

    11. zahtevati, potrebovati:
    un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
    anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
    volerci, volercene biti potreben:
    ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

    12. jezik (reggere) vezati se s:
    questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

    13.
    voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
    volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
    volerne a qcn. biti na koga hud

    14.
    voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
    voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
    volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
    cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
    non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
    non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
    PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

    B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
    volersi bene radi se imeti, ljubiti se

    C) m volja:
    a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
    di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
    sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja
  • vólja (-e) f

    1. volontà, volere; voglia:
    človek železne volje individuo di una volontà ferrea
    človek ima um in voljo l'uomo ha intelletto e volontà
    svobodna volja libero arbitrio
    volja do dela voglia di lavorare
    volja do učenja volontà di studiare
    po moji, tvoji (prosti) volji di mio, di tuo volere
    naj se zgodi božja volja sia fatto il volere di Dio

    2. (razpoloženje, čustveno stanje) umore:
    dobra volja buonumore
    slaba volja malumore, cattivo umore
    spraviti v dobro voljo rendere qcn. di buonumore

    3. (v adv. rabi) na voljo a disposizione; disponibile:
    trg. artikel je na voljo v najboljših trgovinah il prodotto è disponibile, è in vendita presso i migliori negozi
    med vojno ni bilo na voljo dovolj hrane durante la guerra non c'era (a disposizione) abbastanza da mangiare

    4. (v medmetni rabi) za božjo voljo per l'amor del cielo:
    ne govori tega, za božjo voljo! non dire questo, per l'amor del cielo!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne biti (komu) po volji non piacere, non andare a qcn.
    dati, narediti iz dobre volje dare, fare spontaneamente
    najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a volontà
    drage, rade volje kaj narediti fare qcs. volentieri
    filoz. volja do moči volontà di potere
    jur. pogodbena volja libertà contrattuale
    polit. misija dobre volje missione di buona volontà
  • vprášati (-am) | vpraševáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. domandare, chiedere; richiedere, interpellare; consultare:
    vprašati pisno, ustno chiedere per iscritto, a voce
    vprašati za ceno chiedere il prezzo
    vprašati po imenu chiedere il nome
    vprašati z gibom roke, s pogledom chiedere con un cenno della mano, con lo sguardo, con gli occhi
    vprašati za dovoljenje chiedere permesso
    vprašati za nasvet specialista interpellare, consultare uno specialista
    vprašati za račun chiedere il conto
    vprašati po zdravju informarsi sulla salute
    vprašati po kom richiedere notizie di qcn.

    2. interrogare:
    vprašati učenca interrogare l'alunno
    vprašati koga matematiko interrogare qcn. la matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. tebe ni nihče nič vprašal sono affari che non ti riguardano
    pren. za denar ne vprašam costi quel che costi
    pren. vprašati za roko dekleta chiedere la mano della ragazza
    PREGOVORI:
    kdor vpraša, ne zaide bocca che tace mal si può aiutare
    bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti più sanno essere le domande di un solo stolto che le risposte di sette saggi

    B) vprášati se (-am se) | vpraševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. domandarsi, chiedersi