Franja

Zadetki iskanja

  • tenere*

    A) v. tr. (pres. tēngo)

    1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
    tenere le briglie držati uzde
    tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
    tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
    è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
    tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
    tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo

    2. držati, imeti, nositi:
    tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
    tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
    tenere a bada qcn. paziti na koga
    tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
    tenere una cameriera imeti služkinjo
    tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
    tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
    tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
    tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
    tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
    tenere una nota glasba držati noto
    tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
    tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
    tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
    tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
    tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno

    3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
    tenere la parola držati besedo
    tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
    tenere un segreto ne izdati skrivnosti
    tenere un impegno spoštovati obvezo

    4. držati, imeti; vzeti, jemati:
    tieni!, pog.
    te'! na, vzemi!

    5. južnoital. imeti (posedovati):
    tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir

    6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
    l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
    il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje

    7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
    tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
    tenere bottega imeti trgovino
    tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo

    8. držati (vsebina):
    la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter

    9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
    tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
    tenere una riunione imeti sestanek

    10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
    tenere la destra iti po desni
    tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
    tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
    tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
    tenere la strada avto držati se ceste
    tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
    tenere testa a qcn. kljubovati komu

    11. imeti za:
    tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
    tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
    tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo

    12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
    tenere caldo biti topel (oblačilo)
    tenere compagnia delati družbo
    tenere conto di qcs. kaj upoštevati
    tenere un discorso imeti govor
    tenere una lezione imeti predavanje
    tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
    tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
    tenere stretto stisniti, stiskati
    tenere udienza imeti razpravo

    B) v. intr.

    1. držati, vzdržati:
    tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
    tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
    il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo

    2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
    una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
    le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive

    3. iti:
    tenere a destra iti po desni
    tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati

    4.
    tenere per qcn. držati za koga
    tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo

    5. veliko dati na:
    uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
    tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...

    6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
    il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
    il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi

    C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)

    1. držati se za:
    tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
    i due si tenevano per mano držala sta se za roko

    2. držati se, biti (v položaju):
    tenersi aggiornato biti na tekočem
    tenersi sulla difensiva ne napadati
    tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
    tenersi a distanza, da parte držati se na strani
    tenersi a galla plavati, biti na površini
    tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
    tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen

    3. zadržati se:
    tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh

    4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
    tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
    tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
    tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi

    5. iti:
    tenersi a sinistra iti po levi
    tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
    tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen

    6. biti, čutiti se:
    tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen
  • têpsti (têpem)

    A) imperf.

    1. battere, picchiare, bastonare:
    tepsti z roko, s šibo picchiare con la mano, bastonare
    tepsti koga kakor vola bastonare uno di santa ragione, senza pietà
    pren. dež ga tepe po licih la pioggia gli batte le guance

    2. pren. colpire; accanirsi contro:
    tepejo jih slabe letine sono stati colpiti da cattivi raccolti
    usoda ga zelo tepe il destino si è accanito contro di lui

    B) têpsti se (têpem se) imperf. refl.

    1. azzuffarsi, accapigliarsi

    2. pren. battersi, combattere, lottare:
    tepsti se na fronti combattere sul fronte
    tepsti se za pravico battersi per la giustizia

    3. pren. tepsti se za richiedere, pretendere:
    za nov izdelek se (dobesedno) tepejo il nuovo prodotto è assai richiesto, c'è una forte richiesta del nuovo prodotto

    4. pren. (biti v neskladju) stonare, fare a pugni (con):
    te barve se tepejo i colori stonano
  • tramonto m

    1. zahod, zaton:
    dall'alba al tramonto od zore do mraka, ves dan

    2. pren. konec:
    essere al tramonto biti zelo star, biti na koncu (življenjske poti); ekst. biti v zatonu
  • tremēndo agg.

    1. strahoten, strašen, strahovit:
    una guerra tremenda strahotna vojna
    un tremendo pericolo strašna nevarnost

    2. ekst. hud, strašen (tudi pog.):
    bambino tremendo zelo živ otrok
    avere una fame, una sete tremenda biti strašno lačen, žejen
    sentire un caldo, un freddo tremendo biti komu strašno vroče; koga hudo zebsti
  • tuōno m

    1. grom:
    tuoni e fulmini! gromska strela!
    avere una voce di tuono pren. imeti zelo močen glas, grmeti

    2. ekst. grmenje (topov)
  • tutto

    A) agg.

    1. ves, cel:
    tutta l'Italia vsa Italija
    tutta Milano ves Milan
    a tutt'oggi do danes
    tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
    correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
    essere tutt'uno biti isto

    2.
    tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
    una volta per tutte enkrat za vselej
    inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

    3. vsak:
    sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
    in tutti i casi v vsakem primeru
    in tutti i modi na vsak način
    tutte le volte che vsakokrat ko

    4. ves (v vsakem delu, povsod):
    erano tutti contenti bili so prav veseli
    è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
    essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
    essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
    essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

    B) pron. vse:
    con tutto che čeprav
    in tutto skupaj
    in tutto e per tutto popolnoma, povsem
    innanzi tutto, prima di tutto predvsem
    per tutto dire skratka
    tutto sommato eno z drugim
    ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
    essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
    essere capace di tutto biti vsega zmožen
    fare di tutto lotiti se vsakega dela
    fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
    mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
    questo è tutto (in) to je vse
    tutto bene? je vse v redu?
    tutto sta nel važno je, da

    C) avv. popolnoma, povsem, docela:
    del tutto popolnoma
    di tutto tutto popolnoma
    tutt'al più kvečjemu
    tutt'altro sploh ne, nikakor
    tutt'intorno vse naokoli

    Č) m invar.

    1. vse:
    rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

    2. celota:
    formare un tutto tvoriti celoto
  • ufficio m (pl. -ci)

    1. dolžnost, naloga:
    ufficio di arbitro naloga razsodnika

    2. pravo uradna dolžnost; ekst. funkcija; ekst. urad:
    d'ufficio uradno
    atto d'ufficio uradni akt
    difensore d'ufficio uradni branilec

    3. intervencija, poseg, pomoč, posredovanje, priporočilo:
    buoni uffici posredovanje

    4. delo, služba (v podjetju); urad, pisarna:
    un ufficio pieno di responsabilità zelo odgovorno delo
    andare, recarsi in ufficio iti na delo, v pisarno

    5. pravo urad, organ:
    ufficio di conciliazione mirovni sodnik
    ufficio di collocamento zavod za zaposlovanje
    ufficio elettorale volišče
    ufficio giudicante sodišče
    ufficio d'informazioni urad za informacije
    ufficio di presidenza predsednikov urad

    6. oddelek, služba (v podjetju); ekst. uradniki; urad:
    ufficio personale personalna služba, kadrovski oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    ufficio vendite prodajna služba
    ufficio postale poštni urad, pošta

    7. relig. (uffizio) molitev, služba božja:
    ufficio divino dnevna molitvena ura, brevir
    ufficio funebre zadušnica
  • ultimo

    A) agg.

    1. zadnji:
    l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
    termine ultimo zadnji rok
    in ultima analisi pren. končno, konec koncev
    ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
    in ultima istanza pren. navsezadnje
    all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
    gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
    dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
    le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
    arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
    avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
    dare l'ultima mano dokončati, dodelati
    non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
    esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
    essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
    esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

    2. ekst. zadnji, poslednji:
    fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

    3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
    l'ultima guerra zadnja vojna
    l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
    dell'ultima ora najnovejši
    ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
    sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

    4. daven

    5. knjižno oddaljen

    6. skrajen:
    le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

    7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
    l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
    l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
    non ultimo vreden, zaslužen
    di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

    8. pren. največji, najvišji:
    all'ultimo grado do najvišje stopnje
    portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

    9. pren. knjižno glaven, osnoven:
    ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

    B) m (f -ma)

    1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
    l'ultimo della classe najslabši učenec
    l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
    l'ultimo della lista zadnji na seznamu
    gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
    l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

    2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
    l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
    questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

    3. pren.
    all'ultimo, in ultimo na koncu
    da ultimo, sull'ultimo končno
    fino all'ultimo do konca
  • úra (-e) f

    1. ora:
    hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
    voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
    biti plačan na uro venir pagato a ora
    biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
    koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
    delovna ura ora lavorativa
    ura letenja ora di volo
    avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
    redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
    dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
    proste ure ore libere
    šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
    pren. zadnja ura ultima ora

    2. (naprava) orologio:
    ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
    naviti uro caricare l'orologio
    ročna, zapestna ura orologio da polso
    stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
    nihalna ura orologio a pendolo
    digitalna ura orologio digitale, numerico
    šahovska ura orologio da scacchi
    peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
    zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
    pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
    radijsko vodena ura orologio radiocomandato

    3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
    ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
    ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
    imeti štete ure avere le ore contate
    gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
    naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
    dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
    huda ura temporale
    policijska ura coprifuoco
    ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
    fiz. atomska ura orologio atomico
    biol. biološka ura orologio biologico
    šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
    elektr. kilovatna ura kilowatora
    šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
    teh. ura nič ora zero
    PREGOVORI:
    rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
    ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
    ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più
  • usare

    A) v. tr. (pres. uso)

    1. rabiti, uporabiti, uporabljati:
    usare un abito nositi obleko
    usare le mani tepsti
    usare gli occhi, usare bene gli occhi pazljivo gledati; razsoditi
    usare le orecchie pazljivo poslušati
    usare termini letterari, tecnici uporabljati knjižne, strokovne izraze

    2. udejaniti, udejanjati; uveljaviti, uveljavljati:
    usare le buone maniere biti olikan
    usare un diritto uveljavljati pravico

    3. poseči, pomagati si:
    usare l'astuzia, l'inganno pomagati si z zvijačo, s prevaro
    usare molta attenzione biti zelo pazljiv
    usare la massima cura zelo paziti, biti zelo skrben

    4. storiti, delati (v vljudnostnih izrazih):
    usare una cortesia storiti uslugo

    5. imeti navado

    B) v. intr.

    1. uveljaviti, uveljavljati kaj; pomagati si s čim:
    usare dei propri diritti uveljaviti svoje pravice

    2. ravnati:
    usate di una certa comprensione nei suoi confronti ravnajte malo obzirneje z njim

    3. biti v modi, moderen:
    adesso i tacchi usano meno alti zdaj so v modi nižje pete

    C) v. intr. impers. biti navadno, običajno

    Č) ➞ usarsi v. rifl. (pres. mi uso) knjižno navaditi, navajati se na
  • utegníti (-em) perf., imperf. (z nedoločnikom)

    1. (imeti možnost) potere, essere possibile:
    zdaj se ne utegnem igrati s teboj adesso non posso giocare con te

    2. (izraža možnost uresničitve dejanja) potere:
    pri našem delu to utegne zelo koristiti nel nostro lavoro ciò può essere di grande utilità

    3. (izraža verjetnost):
    danes še utegne deževati mi sa che oggi pioverà
    ne pij več, utegne ti škoditi non bere più, può farti male
    kakih osemdeset let utegne imeti sarà sull'ottantina
  • valere*

    A) v. intr. (pres. valgo)

    1. veljati, biti vreden:
    far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

    2. biti sposoben, vešč:
    farsi valere uveljaviti se

    3. veljati, šteti

    4. biti v veljavi; držati:
    sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

    5. ekst. biti res; biti prav

    6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
    credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

    7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
    che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
    tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

    B) v. intr., v. tr.

    1. veljati, biti vreden:
    la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
    non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
    valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

    2. biti enak:
    una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
    valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
    PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
    Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

    3. biti enak, pomeniti:
    vale a dire to je, se pravi

    4. prinesti, prinašati:
    un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

    C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
    il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

    Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
    valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
    PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
    di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena
  • vasto

    A) agg.

    1. prostran, širen

    2. pren. širok; velik; bogat:
    di vasta cultura široko razgledan, zelo učen
    idee vaste veličastne ideje
    di vasta portata pomemben, daljnosežen
    di vaste proporzioni pomemben, velikih razsežnosti
    su vasta scala na veliko, v velikem obsegu

    B) m anat. široka mišica, vastus
  • velocità f

    1. hitrost, brzina:
    a grande velocità zelo hitro
    a grande, a piccola velocità železn. brzovozen, vozen
    a tutta velocità z vso brzino; na vso moč
    corse di velocità šport sprinterski teki
    gara di velocità su pista šport hitrostna dirka (na dirkališču, v kolesarstvu)
    velocità di crociera tehn. potovalna hitrost
    prendere velocità pospešiti, pospeševati

    2. fiz. hitrost, brzina:
    velocità della luce, del suono svetlobna, zvočna hitrost
    velocità angolare kotna hitrost
    velocità commerciale ekonomična hitrost
    velocità iniziale začetna hitrost
    velocità di marcia potovalna hitrost
    velocità media povprečna hitrost
    velocità periferica obodna hitrost
    velocità supersonica nadzvočna hitrost

    3. avto hitrost, prestava:
    ingranare la prima velocità dati v prvo hitrost
  • vēntre m

    1. anat. trebuh, abdomen:
    correre ventre a terra šport teči zelo hitro (konj)

    2. trebuh (trebušna votlina):
    a ventre pieno, vuoto s polnim, praznim trebuhom
    basso ventre spodnji del trebuha
    flusso di ventre griža
    ventre molle pren. publ. najobčutljivejši, najranljivejši del (geografskega območja, politične zveze)
    empire, empirsi il ventre jesti
    non pensare che al ventre pren. misliti le na hrano
    scaricare il ventre opraviti potrebo
    squarciare il ventre razparati trebuh

    3. ekst. knjižno maternica

    4. pren. naročje; notranjščina

    5. trebuh, izbočeni del; notranji del:
    il ventre della nave navt. stiva, dno ladje
    il ventre di un vaso trebuh vrča

    6. aero trebuh, spodnji del (letala)
    PREGOVORI: ventre digiuno non ode nessuno preg. trebuhi so gluhi
  • veslánje (-a) n

    1. remata; voga, vogata:
    zelo hitro veslanje voga arrancata
    kratko, dolgo veslanje voga corta, lunga
    veslanje po ribiško voga alla pescatora

    2. šport. canottaggio
  • vēspa1 f

    1. zool. osa (Vespa)
    vespa cartonaia galska, poljska osa (Polistes gallica)
    nido di vespe osinjak, osje gnezdo
    ha un vitino di vespa je zelo vitke postave (deklica)
    essere noioso come una vespa pren. biti siten, tečen kot osa
    pungere come una vespa pren. pikati, zbadati kot osa

    2. zool.
    vespa d'oro (stilbo) zlata osa (Stilbum splendidum)
    vespa della sabbia (ammofila) navadna peščena osa (Ammophila sabulosa)
  • vettura f

    1.
    lettera di vettura tovorni list

    2.
    vettura, vettura di piazza izvošček (kočija)
    arrivare con la vettura di Negri pren. priti zelo pozno

    3. avtomobil:
    vettura sport, da corsa dirkalni avto
    vettura sport normale športni avtomobil

    4. železn. voz, vagon:
    in vettura! potniki, vstopite!
    vettura letto, ristorante spalni, jedilni voz
  • vile

    A) agg.

    1. knjižno cenen:
    a vil prezzo zelo poceni
    roba vile ceneno blago

    2. ekst. knjižno reven, beden:
    avere, tenere a vile ne ceniti

    3. ekst. pren. nizkoten, zaničevanja vreden:
    vile adulazione nizkotno prilizovanje
    il vil metallo šalj. zlato

    4. knjižno reven, nizkega rodu:
    uomo di vile condizione človek nizkega stanu

    5. strahopeten; podel:
    atto, azione vile strahopetno dejanje

    B) m, f strahopetnež, strahopetnica; podlež
  • violēnto

    A) agg.

    1. nasilen, napadalen

    2. nasilniški, surov

    3. silovit; nagel:
    bufera violenta silovit vihar
    febbre violenta zelo visoka vročica
    rimedio violento močno zdravilo
    veleno violento naglo delujoč strup

    4. agresiven, oster, silovit:
    articolo violento oster članek

    5. pren. močen, zasičen, žarek:
    colori violenti močne barve

    B) m (f -ta) nasilnež, nasilnica