Franja

Zadetki iskanja

  • rázno (-ega) n varie f pl.:
    kaj obravnavati pod (točko) razno trattare qcs., discutere di qcs. alle varie
    pren. ne pristati na kaj niti pod razno non accettare affatto qcs., non accettare qcs. neanche per idea
  • rêbro (-a) n

    1. anat. costola, costa:
    tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel è così magro che potresti contargli le costole
    dregnil ga je pod rebra, naj molči con una gomitata nelle costole gli fece segno di tacere

    2. gastr. costoletta

    3. ekst. navt. costa, costola; aer. centina:
    krilno rebro centina alare

    4. tekst.
    rebra žameta le coste del velluto

    5. (podolgovat člen) costola:
    rebra radiatorja le costole del radiatore
    listna rebra le costole della foglia

    6. nareč. costa, pendio, declivio

    7. arhit. costolone
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kazati rebra mostrare le costole
    pren. streha kaže rebra il tetto è scoperto in vari punti
    pren. polomiti, prešteti komu rebra rompere le costole a qcn.
    bibl. Adamovo rebro la costola di Adamo
    strojn. hladilna rebra costole di raffreddamento
    anat. neprava, prava, prosta rebra costole false, vere, fluttuanti
  • refléktor (-ja) m

    1. riflettore, proiettore; (pri avtomobilu) faro:
    usmeriti reflektor puntare il riflettore
    pren. pod reflektorji sotto i riflettori, al centro dell'attenzione

    2. fiz., rad. (odbojnik) riflettore:
    astr. reflektor za toploto, zvok riflettore del calore, del suono
    med. čelni reflektor lampada frontale
  • responsabilità f

    1. odgovornost:
    responsabilità civile, morale civilna, moralna odgovornost
    fare qcs. sotto la propria responsabilità kaj storiti pod svojo odgovornostjo

    2. pravo odgovornost:
    responsabilità diretta, indiretta neposredna, posredna odgovornost
    responsabilità limitata ekon. omejena odgovornost, omejeno jamstvo
  • richiamare

    A) v. tr. (pres. richiamo)

    1. spet poklicati:
    richiamare alle armi voj. vpoklicati pod orožje

    2. nazaj poklicati (tudi pren.):
    richiamare alla realtà pren. postaviti na trdna tla
    richiamare in vita antiche usanze ponovno oživiti starinske običaje

    3. pren. priklicati

    4. privabiti, privabljati:
    richiamare l'attenzione di qcn. su qcs. koga opozoriti na kaj

    5. grajati

    6. citirati, navesti, navajati

    B) ➞ richiamarsi v. rifl. (pres. mi richiamo)
    richiamarsi (a) sklicevati se na koga, kaj
  • richiamo m

    1. vpoklic; odpoklic; opomin, opominjanje:
    il richiamo alle armi vpoklic pod orožje
    il richiamo dell'ambasciatore odpoklic veleposlanika
    richiamo all'ordine opomin k redu

    2. vaba; klic:
    il richiamo della natura klic narave
    uccello da richiamo lovstvo vabnik, vabnica

    3. kazalka, napotek (na drugo mesto):
    segno di richiamo križna referenca
  • rodíti (-ím)

    A) perf., imperf.

    1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
    roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
    rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
    samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

    2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
    nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

    3. pren. procurare, portare, dare:
    tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
    pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
    bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
    PREGOVORI:
    kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

    B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

    1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
    rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
    roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
    roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
    roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
    roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

    2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
    televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
    društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
    roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
    pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
    roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
    počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
    PREGOVORI:
    pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • ruōta f

    1. kolo:
    ruota di automobile avtomobilsko kolo
    ruota dentata strojn. zobato kolo
    la ruota della fortuna pren. kolo sreče
    a ruota libera pren. breskrbno; neobrzdano
    ruota motrice avto gonilno kolo
    ruota del mulino mlinsko kolo
    ruota panoramica veletoč
    ruota di scorta rezervno kolo
    l'ultima ruota del carro pren. zadnje kolo
    arrivare a ruota di qcn. šport priti neposredno za drugim kolesarjem
    mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
    ungere la ruota, le ruote pren. podmazati

    2. navt.
    ruota di poppa, di prua krmna, premčna statva
    ruota del timone krmilo, krmilno kolo
    piroscafo a ruota parnik na kolesa

    3. sedež lota

    4. hist. mučilno kolo

    5.
    ruota dell'arrotino brusilno kolo
    ruota da vasaio obrt lončarsko kolo, vreteno
    dare la ruota a un coltello nabrusiti nož

    6. krog, disk:
    a ruota krožen, krožne oblike
    gonna a ruota (a campana) zvončasto krilo
    fare la ruota pren. voziti kočijo, šopiriti se
    fare la ruota a una donna pren. šalj. dvoriti ženski

    7. pren. zaporedje
  • scēndere*

    A) v. intr. (pres. scēndo)

    1. stopiti, stopati dol; izstopiti, izstopati; spustiti, spuščati se:
    scendere di cattedra pren. stopiti s prižnice
    scendere da cavallo razjahati
    scendere dal monte spustiti se s hriba, sestopiti
    scendere a terra izkrcati se
    scendere dal treno stopiti z vlaka
    la prossima fermata devo scendere na naslednji postaji moram izstopiti

    2. priti, prihajati (s severnejšega kraja)

    3. nastaniti se:
    scendere a un albergo nastaniti se v hotelu

    4.
    scendere in campo, in lizza pren. tekmovati, igrati proti
    scendere in piazza demonstrirati

    5.
    scendere in basso pren. pasti nizko
    scendere nella stima izgubiti spoštovanje
    scendere al cuore ganiti
    scendere a patti, a più miti consigli popustiti

    6. pren. spustiti, spuščati se; pasti, padati:
    scende la notte spušča se noč, noči se
    i prezzi non accennano a scendere ne kaže, da bi cene padle
    la temperatura è scesa sotto lo zero temperatura se je spustila pod ničlo
    i capelli le scendevano sulle spalle lasje so ji padali na ramena

    7. šport
    scendere a rete iti proti nasprotnikovi mreži (nogomet); iti na mrežo (tenis)

    B) v. tr.

    1. spustiti, spuščati se; iti dol:
    scendere le scale iti dol po stopnicah

    2. nareč. spustiti, spuščati
  • scopērto

    A) agg.

    1. odkrit

    2. gol:
    a capo scoperto razoglav

    3. ekon. nepokrit:
    assegno scoperto nepokriti ček

    4. viden:
    giocare a carte scoperte igrati z odprtimi kartami (tudi pren.)

    5. pren. odkrit, iskren:
    a viso scoperto odkrito
    alla scoperta odkrito, javno

    B) m

    1.
    dormire allo scoperto spati na prostem, pod vedrim nebom
    agire allo scoperto pren. eksponirati se

    2. ekon. prekoračitev (konta)
    vendita allo scoperto prodaja brez kritja
    andare allo scoperto prekoračiti konto
  • scōrza f

    1. skorja

    2. ekst. lupina

    3. ekst. kačji lev

    4. ekst. pren. (človeška) koža:
    avere la scorza dura, essere di scorza dura imeti trdo kožo, zdržati napor

    5. pren. zunanjost, videz:
    sotto la scorza pod zunanjostjo, za videzom
  • scottare

    A) v. tr. (pres. scōtto)

    1. opeči, opariti

    2. kulin. opražiti

    3. pren. prizadeti

    B) v. intr.

    1. peči; žgati; pripekati:
    oggi il sole scotta danes sonce žge
    gli scotta la terra sotto i piedi pren. tla mu gorijo pod nogami

    2. pren. vreti; biti žgoč, vroč:
    questione, bottino che scotta žgoče vprašanje, vroč plen

    C) ➞ scottarsi v. rifl. (pres. mi scōtto) opeči se (tudi pren.)
    PREGOVORI: can scottato dall'acqua calda ha paura della fredda preg. kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi; osmojena mačka se boji ognja
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • sénca (-e) f

    1. ombra:
    temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
    sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
    igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
    stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
    gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

    2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
    razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

    3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
    videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

    4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
    radarska senca l'ombra del radar

    5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
    senca dvoma un'ombra di dubbio
    ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

    6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
    reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
    pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
    pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
    pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
    živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
    imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
    pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
    pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
    biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
    evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
    polit. vlada v senci governo ombra
    držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

    7. num. ombratura, ombreggiatura

    8. med. ombra:
    pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni
  • sereno

    A) agg.

    1. jasen, veder:
    a ciel sereno na prostem
    fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega

    2. pren. miren; nepristranski, objektiven:
    giudizio sereno nepristranska sodba

    B) m

    1. vedro nebo, vreme:
    è tornato il sereno spet se je zvedrilo (tudi pren.)

    2. prosto:
    al sereno na prostem, pod milim nebom

    3. knjižno vedrina; pren. bleščeč pogled
  • sfondare

    A) v. tr. (pres. sfondo)

    1. prebiti, razbijati dno:
    sfondare il pavimento porušiti pod
    sfondare le scarpe obrabiti pete (na čevljih)
    cibo che sfonda lo stomaco toskansko težko prebavljiva hrana

    2. ekst.
    sfondare una bottega vlomiti v trgovino
    sfondare una parete prebiti steno
    sfondare una porta aperta pren. zastonj se truditi, početi kaj jalovega

    3. voj. prebijati (črto, fronto)

    B) v. intr. uspeti, uspevati v čem

    C) ➞ sfondarsi v. rifl. (pres. mi sfondo) podati se; udreti, udirati se (dno)
  • síliti (-im) imperf.

    1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
    siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare

    2. premere; insistere; voler cacciarsi:
    mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
    siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai

    3. siliti za struggersi per; insidiare:
    sili za poročeno žensko insidia una donna sposata

    4. spuntare:
    solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
    sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco

    5. forzare (una pianta)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
    podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
    pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
    siliti na jezik venire da dire
    siliti na vodo avere bisogno di urinare
    siliti pod nebo svettare nel cielo
    siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    kri sili v glavo il sangue monta alla testa
    žito sili v klasje il grano mette le spighe
    mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
    siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
    siliti v nos fiutare, odorare
    siliti v ospredje, naprej farsi notare
    siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
    siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn.
  • skotalíti (-ím)

    A) perf. rotolare, voltare, voltolare:
    skotaliti sod v klet rotolare la botte in cantina

    B) skotalíti se (-ím se)

    1. perf. refl. rotolarsi, voltolarsi; rotolare:
    kovanec se je skotalil pod mizo la monetina rotolò sotto il tavolo

    2. (skobacati se) alzarsi a fatica (da)
  • skríven (-vna -o) adj.

    1. nascosto, occultato, segreto; clandestino:
    skriven prehod čez mejo passaggio clandestino della frontiera
    skrivni predal cassetto segreto

    2. (neopazen) segreto, inosservato:
    skrivna ljubezen amore segreto

    3. furtivo, intimo, inconfessato:
    skrivna želja desiderio inconfessato; desiderio nascosto, segreto
    skriven pogled sguardo furtivo

    4. (skrivnosten) misterioso; knjiž. recondito:
    skrivna moč una forza misteriosa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v skrivnem kotičku srca tli upanje nell'angolo più recondito del cuore cova la speranza
    objavljati pod skrivnim imenom pubblicare sotto pseudonimo
    skrivni sestanek conventicola; appuntamento, convegno segreto
    skrivna pisava crittografia
    skrivne vede scienze occulte
    skrivno početje lavorio
    skrivno zborovanje conciliabolo