Franja

Zadetki iskanja

  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • oškodován (-a -o) adj. danneggiato; leso; penalizzato:
    s tem predpisom so oškodovani učenci iz socialno šibkejših družin una norma che penalizza gli scolari di famiglie non abbienti
    biti oškodovan v svojih pravicah essere leso nei propri diritti
  • ôtok (-óka) m

    1. isola (tudi pren.):
    koralni otok isola corallina
    pren. otok obilja v morju revščine un'isola di benessere nell'oceano della povertà
    geogr. rečni otok isolotto sul fiume
    geol. vulkanski otok isola d'origine vulcanica
    otok Elba l'isola d'Elba
    Otok l'Inghilterra

    2.
    jezikovni otok isola linguistica
    avt. otok za pešce isola pedonale
    usmerjevalni otok isola rotazionale
    prometni otok isola spartitraffico
  • otrdèl (-éla -o) adj. indurito, duro; rigido, incallito:
    med. otrdel v sklepih anchilosato
  • otrdéti (-ím) | otrdévati (-am) perf., imperf. intr.

    1. indurire, indurirsi; med.
    otrdeti v sklepih anchilosarsi

    2. irrigidirsi; intirizzirsi (dal freddo)

    3. pren. indurirsi, diventare insensibile, incallire, incallirsi; sclerotizzarsi

    4. lingv. velarizzarsi
  • ōtto

    A) agg.

    1. osem:
    dare gli otto giorni dati odpoved (z osemdnevno najavo)
    in quattro e quattr'otto pren. en dva tri, v hipu, kot bi mignil; ekst. z lahkoto

    2. osem, osmica:
    abita al numero 8 stanuje na osmici
    prenda il numero otto stopite na osmico
    corpo otto tisk osmica (stopnja, velikost črk)

    B) m invar.

    1. osem; osmica:
    l'otto del mese osmega v mesecu
    l'interesse dell'otto per cento osemodstotne obresti
    oggi a otto danes teden
    ho preso un otto in latino šol. v latinščini sem dobil osmico

    2.
    otto volante (montagne russe) železnica (v lunaparku)

    3. šport osmerec
  • ôvčji (-a -e) adj. di pecora, pecorino; ovino:
    ovčje meso, mleko carne, latte di pecora
    ovčji sir formaggio pecorino, pecorino
    ovčji pastir pecoraio
    ovčja staja ovile
    vet. ovčje garje rogna della pecora
    bibl. volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
    bot. ovčje vime poliporo ovino (Albatrellus ovinus)
    zool. ovčji zolj estro ovino (Oestrus ovis)
    ovčja koža (v knjigoveštvu) bazzana
    muz. ovčje črevo (za strune) minigia
  • ovéti (ovéjem) | ovévati (-am) perf., imperf. battere contro, investire; avvolgere:
    ko je vstopil v sobo, ga je ovela plesnoba entrando nella stanza fu investito da una puzza di muffa
  • ovíjati (-am) | ovíti (ovíjem)

    A) imperf., perf.

    1. avvolgere; avviticchiare; attortigliare:
    ovijati s slamo (steklenice) impagliare

    2. avvinghiare; cingere:
    oviti roke okrog vratu cingere il collo con le braccia

    3. foderare, incartare

    4.
    ovija me obup, velika skrb sono disperato, preoccupato

    5. avvolgere, torcere:
    ovijati perilo torcere, strizzare la biancheria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ovijati koga okoli mezinca avere un completo dominio su
    pren. ovijati steklenico sbevazzare
    ovijati lase v kito intrecciare i capelli, fare la treccia
    oviti z žalnim trakom abbrunare

    B) ovíjati se (-am se) | ovíti se (ovíjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi (in); avviticchiarsi, arrampicarsi:
    bršljan se ovija okrog drevesa l'edera si avviticchia all'albero
  • ovínek (-nka) m curva; svolta; voltata; tortuosità; ekst. giravolta, meandro:
    oster ovinek una curva brusca
    na poti domov narediti ovinek tornare a casa per la strada più lunga
    cesta se v ovinkih spušča v dolino la strada scende in tornanti a valle
    pren. reči kaj brez ovinkov dire qcs. senza ambagi; dire chiaro e tondo, senza preamboli, senza giri di parole
    pren. po ovinkih indirettamente
    pren. ogibati se koga v velikih ovinkih tenersi alla larga da qcn.
    pren. hoditi po ovinkih farla lunga
  • ozádje (-a) n

    1. fondo; retro, parte posteriore:
    pren. stopiti v ozadje passare in seconda linea

    2. sfondo

    3. pren. retroscena;
    delovati iz ozadja agire da dietro le quinte, di nascosto
    stati, držati se v ozadju tenersi nell'ombra, non metterssi in vista
    anat. očesno ozadje fondo oculare
  • ozír (-a) m

    1. riguardo; rispetto; precauzione, cautela; motivo:
    ravnati brez ozirov comportarsi, agire senza alcun riguardo
    iz zdravstvenih ozirov per motivi di salute
    vzeti, jemati v ozir prendere in considerazione

    2. (v adv. rabi izraža omejitev trditve):
    v marsikaterem oziru in molte cose, sotto molti, sotto certi aspetti
    v nobenem oziru niente affatto
    v nekem oziru parzialmente, in parte
    z ozirom na (glede na) quanto a, rispetto a, in base a, visto (che)
    brez ozira na indipendentemente da, indifferentemente da, per quel che riguarda
  • ozónski (-a -o) adj. kem. di ozono, ozonico:
    ozonska plast v ozračju strato di ozono nell'atmosfera
  • oživéti (-ím) perf. intr. rivivere, risorgere, rinascere; rispuntare; animarsi:
    v pravljici princesa oživi nella fiaba la principessa rivive
    pren. sum je oživel v njegovi duši nel suo animo rispuntò il sospetto
  • óžji (-a -e) adj. komp. od ozek

    1. più stretto:
    cesta postaja ožja la strada si fa più stretta

    2. stretto, ristretto:
    ožji krog cerchia ristretta
    v ožjem pomenu in senso stretto
    ožji sorodnik parente stretto
    v najožjem krogu fra i più intimi
  • paciènt (-ênta) | -êntka (-e) m, f med. paziente, ricoverato (-a)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    psiht. pacient v agitiranem stanju furioso
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • pádel (-dla -o) adj. caduto:
    padli borci Caduti
    spomenik padlim v obeh svetovnih vojnah monumento ai Caduti delle due guerre mondiali
    padla dekleta puttane, prostitute
    padli angel demonio
  • padre m

    1. oče:
    padre adottivo krušni oče
    padre putativo domnevni oče
    di padre in figlio iz roda v rod
    fare da padre (a) biti komu kot oče
    come un padre očetovsko
    per via di padre po očetu

    2. ekst. oče:
    padre spirituale relig. spovednik, duhovni vodja
    padre della patria oče naroda
    Padri della Chiesa relig. cerkveni očetje

    3.
    padri pl. predniki:
    il primo padre Adam

    4. pren. oče, začetnik

    5. relig. oče, redovnik:
    Santo Padre Sveti oče
    padri conciliari udeleženci koncila

    6. pren. stvarnik

    7. hist. patricij:
    padre coscritto senator
  • padrone m (f -na)

    1. gospodar:
    padrone di casa hišni gospodar
    salutare il padrone, la padrona di casa posloviti se
    padrone del vapore šalj. veleindustrialec

    2. delodajalec, podjetnik:
    cercar padrone iskati službo
    non aver padrone, padroni biti prost, neodvisen
    padrone di bottega šef (v odnosu do podrejenih)

    3. (absolutni) gospodar, vladar:
    credersi padrone del mondo pren. domišljati si bogvekaj
    essere padrone in casa propria biti gospodar v lastni hiši
    farla da padrone obnašati se kot gospodar
    sei padrone di andare o di restare lahko greš ali ostaneš, kot ti je ljubo
    essere padrone di una materia pren. dobro obvladati snov
    PREGOVORI: l'occhio del padrone ingrassa il cavallo preg. gospodarjeve oči konja redijo