Franja

Zadetki iskanja

  • domovína (-e) f patria (tudi ekst.):
    zapustiti domovino lasciare la patria
    vrniti se v domovino tornare in patria, rimpatriare
    umreti za domovino morire per la patria
    domovina te kliče la patria ti chiama (alle armi)
    Anglija, domovina nogometa l'Inghilterra, patria del calcio
    pren. pog. to naredim, pa bo domovina rešena faccio così e la cosa è fatta, e il problema è risolto
  • dopís (-a) m

    1. adm. lettera, atto, scritto, comunicazione; esposto:
    spremni dopis lettera di accompagnamento

    2. publ. servizio, corrispondenza:
    dopis našega posebnega poročevalca servizio del nostro inviato speciale
  • dopopartita m invar. šport
    i commenti del dopopartita komentarji po nogometni tekmi
  • dormire

    A) v. intr. (pres. dōrmo)

    1. spati:
    dormire come un ghiro, come un masso, della grossa spati kot polh, kot klada, kot jazbec
    dormirci sopra pren. prespati kaj

    2. spati, biti nedejaven:
    su, non dormire! daj no, zgani se!

    3. pren. biti brez skrbi:
    puoi dormire tranquillo lahko spiš brez skrbi
    dormire tra due guanciali biti brez skrbi

    4. umreti, biti mrtev:
    dormire nel Signore umreti v Gospodu

    5. pren. spati, mirovati, počivati:
    i campi dormono sotto la neve polja počivajo pod snegom
    la pratica dorme da più di un anno zadeva miruje že več kot leto dni

    B) v. tr. prespati:
    dormire la grossa spati mirno spanje
    dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnika
    dormire il sonno eterno spati večno spanje
    PREGOVORI: chi dorme non piglia pesci preg. kdor hrka, ta ne srka
  • dosèg (-éga) m

    1. portata:
    biti izven dosega sovražnega ognja essere fuori della portata del fuoco nemico

    2. raggio d'azione; (domet) gittata; aer. autonomia:
    letalo z dosegom pettisoč kilometrov aereo con un'autonomia di cinquemila chilometri

    3. (dosežek, uspeh) risultato
  • dospéti (-èm) | dospévati (-am) perf., imperf.

    1. (priti) arrivare, giungere

    2. ekon. scadere, maturare:
    menica je dospela la cambiale è scaduta
    dolg dospe v plačilo januarja il pagamento del debito scade in gennaio
  • dostavljávec (-vca) | -vka (-e) m, f fornitore (-trice); chi porta, chi consegna a domicilio:
    dostavljavec časopisov garzone del giornale
    dostavljavec mleka lattaio
  • dostópen (-pna -o) adj.

    1. accessibile, di facile accesso, raggiungibile (tudi pren.):
    vrh gore je lahko dostopen la cima del monte è di facile accesso

    2. disponibile, alla portata:
    cene blaga niso vsakomur dostopne i prezzi dei prodotti non sono alla portata di tutti

    3. comprensibile

    4. knjiž. suscettibile, influenzabile; (prijazen) affabile, gentile, alla buona
  • dotazione f

    1. oprava, oskrba; dotacija:
    fondo di dotazione osnovni sklad

    2. voj. oprema, orožje:
    in dotazione sestavni del (opreme)
  • dotòk (-óka) m afflusso, affluenza:
    dotok krvi afflusso del sangue
    dotok in odtok vode afflusso e deflusso dell'acqua
    dotok populacije v mesto l'afflusso della popolazione nelle città
  • dovere*

    A) v. tr. (pres. dēvo, dēbbo)

    1. morati:
    dovete sapere che... (v povestih ipd.) bilo je nekoč...
    non dovere ne smeti

    2. biti možno, verjetno:
    deve essere mezzogiorno verjetno je poldne

    3. dolgovati, biti dolžan:
    cosa devo? koliko sem dolžan?

    B) m

    1. dolžnost; obveznost:
    il senso del dovere čut dolžnosti
    i doveri del cittadino državljanske dolžnosti

    2. primerno, pravično:
    fare le cose a dovere kaj narediti, kot se spodobi
    ha avuto il suo dovere dobil je, kar si zasluži

    3. pl. pozdravi, izrazi spoštovanja, čestitke:
    fare i propri doveri a qcn. izraziti komu spoštovanje, pozdraviti koga, čestitati komu
  • dovuto

    A) agg. dolžen; ki ga gre pripisati, ki je posledica:
    un successo dovuto al forte impegno uspeh, ki ga gre pripisati veliki prizadevnosti

    B) m dolg; potrebno, primerno:
    pagare il dovuto plačati dolg
    fare più del dovuto storiti več, kot je bilo potrebno
  • dozorévanje (-a) n maturazione:
    dozorevanje vina maturazione, invecchiamento del vino
  • drág (-a -o)

    A) adj.

    1. caro, costoso; prezioso:
    draga stanovanja alloggi cari
    drage knjige libri cari, costosi
    dragi kamen pietra preziosa
    metal. drage kovine metalli preziosi
    drag kot žafran molto caro, che costa un occhio della testa

    2. (do katerega ima kdo pozitiven odnos) caro:
    drag človek una cara persona
    pogreb dragega pokojnika il funerale del caro estinto
    (v nagovoru) dragi bralci, gledalci cari, gentili lettori, spettatori

    3. (dragocen) prezioso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    to je bila zanj draga šola un'esperienza che gli è costata cara
    ustreči drage volje accontentare volentieri
    pren. molči, če ti je življenje drago taci, se hai cara la vita
    če ti je drago, storiva tako se vuoi, facciamo così
    pojdi, kamor ti je drago va dove vuoi

    B) drági (-a -o) m, f, n
    spomniti se svojih dragih ricordarsi dei propri cari
    mislil je na svojo drago pensava alla sua ragazza, alla sua findanzata
    pren. vrniti milo za drago rendere pan per focaccia
  • drés (-a) m šport. tenuta, tuta sportiva:
    nogometni, smučarski dres tenuta di calciatore, da sci
    (klubski) dres Real Madrida maglia del Real Madrid
  • drevó (-ésa) n

    1. albero:
    drevo ozeleni, raste l'albero rinverdisce, cresce
    podreti, posekati drevo abbattere, tagliare un albero
    splezati na drevo arrampicarsi, montare su un albero
    cvetoče, košato drevo albero in fiore, frondoso
    bukova, češnjeva drevesa faggi, ciliegi
    gozdno drevo albero boschivo
    iglasto drevo conifera
    listnato drevo latifoglia
    okrasno drevo albero ornamentale
    sadno drevo albero da frutto
    tropsko drevo albero tropicale
    zimzeleno drevo albero sempreverde
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    anat. drevo življenja albero della vita
    bot. drevo življenja tuia, albero della vita (Thuja occidentalis)
    um. drevo življenja arbor vitae
    božično drevo albero di Natale
    bot. božje drevo albero di Giuda (Cercis siliquastrum)
    biol. genealoško drevo albero genealogico
    bot. kravje drevo albero del latte (Brosinum galactodendron)
    bibl. drevo spoznanja albero della scienza del bene e del male

    2. nareč. agr. (plug) aratro
  • dróg (-a) m

    1. stanga, pertica, asta, palo, sbarra; spiedo:
    jeklen, železen drog sbarra di acciaio, di ferro
    lesen drog stanga, pertica
    nosilni, podporni drog pilastro portante, di sostegno
    brzojavni, električni, telefonski drog palo del telegrafo, della luce, del telefono
    navt. prečni drog (za jadro) boma (della vela)
    spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta

    2. teh. barra, asta; tirante; šport. sbarra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    avt. batni drog asta, stelo dello stantuffo
    avt. pretični drog leva del cambio
    vlečni drog stanga di rimorchio
  • drogóvje (-a) n sbarre, pali, aste; teh. tiranti, tiranteria:
    krmilno drogovje tiranteria dello sterzo
    vrtalno drogovje tiranti della sonda
    zavorno drogovje tiranteria del freno
  • drúgi (-a -o)

    A) num.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
    Filip II. Filippo II
    v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

    2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
    žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
    hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

    3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
    oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

    4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
    na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
    po drugi strani d'altra parte

    5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
    en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
    upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

    6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
    imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je moj drugi jaz è il mio alter ego
    blago iz druge roke merce di seconda mano
    pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
    evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
    pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
    film. drugi plan secondo piano
    sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
    mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
    drugi glas voce seconda
    šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
    šport. druga postava squadra di rincalzo
    hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. secondo (-a):
    drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
    avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

    2. eden ... drugi altro (-a):
    eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
    eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
    eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

    3. eden ... drug altro (-a):
    bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
    hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
    padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro
  • držáj (-a) m

    1. manico, maniglia; ansa, impugnatura:
    držaj noža, vesla il manico del coltello, l'impugnatura del remo

    2. ringhiera; corrimano; sostegno; appoggio

    3. muz. corona