Franja

Zadetki iskanja

  • oráti (ôrjem) imperf. ➞ zorati

    1. agr. arare:
    orati in branati arare ed erpicare
    pren. orati ledino dissodare il terreno, essere un pioniere

    2. ekst. solcare:
    ladja orje ocean la nave solca l'oceano

    3. essere combattuto, angustiato (da), arrovellare, assillare:
    ljubosumnost orje v njem è combattuto dalla gelosia
    težke misli mu orjejo po glavi brutti pensieri gli arrovellano la testa, lo assillano
  • órbita (-e) f

    1. astr. orbita:
    izstreliti satelit v orbito lanciare un satellite in orbita
    lunarna, zemeljska orbita orbita lunare, terrestre

    2. anat. (očesna votlina) orbita
  • organizácija (-e) f

    1. organizzazione; orchestrazione:
    trg. organizacija blagovnega prometa movimentazione

    2. (skupnost ljudi z določenim programom) organizzazione:
    vstopiti, vpisati se v organizacijo aderire a un'organizzazione, iscriversi in un'organizzazione
    politična, sindikalna organizacija organizzazione politica, sindacale
    Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
    masovne organizacije organizzazioni di massa
  • orientare

    A) v. tr. (pres. oriēnto)

    1. usmeriti, usmerjati:
    le finestre sono orientate a sud okna gledajo proti jugu

    2. pren. usmeriti; napotiti

    B) ➞ orientarsi v. rifl. (pres. mi oriēnto)

    1. orientirati se; pren. znajti se:
    una situazione intricata in cui è difficile orientarsi zapleten položaj, v katerem se je težko znajti

    2. pren. usmeriti se
  • ōro m

    1. kem. zlato (Au):
    oro bianco belo zlato
    oro fino čisto, suho zlato
    oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
    oro in foglia zlata folija
    oro in verghe zlato v palicah
    d'oro zlat (tudi pren.);
    in oro zlat
    lavaggio dell'oro izpiranje zlata
    dare l'oro pozlatiti
    legare in oro vdelati v zlato
    consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
    cuore d'oro pren. zlato srce
    parole d'oro pren. modre besede
    prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
    vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
    oro nero pren. črno zlato, nafta

    2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
    nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
    per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

    3. zlato rumena barva

    4.
    ori pl. zlatnina, zlati nakit
    PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • oróžje (-a) n

    1. arma, armi; armamento:
    uriti se v ravnanju z orožjem esercitarsi nell'uso delle armi
    upreti se z orožjem sollevarsi in armi
    odložiti, položiti orožje deporre le armi, arrendersi (tudi pren.)
    poklicati pod orožje chiamare sotto le armi
    pozdraviti z orožjem presentare le armi
    pren. pozivati k orožju chiamare alle armi, mobilitare (tudi pren.)
    zgrabiti za orožje iniziare le ostilità, prepararsi alla lotta
    pren. rožljati z orožjem far risonare le armi, fare minacce di guerra
    star. tovariš v orožju compagno d'armi
    artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje artiglieria, armi antiaeree, portatili
    atomsko (jedrsko), biološko, kemično orožje armi atomiche (nucleari), biologiche, chimiche
    napadalno, obrambno orožje armi di offesa, di difesa
    lovsko orožje armi da caccia
    avtomatsko orožje armi automatiche
    lahko, težko orožje armi leggere, pesanti
    hladno orožje armi bianche
    strelno orožje armi da fuoco
    avtomatsko orožje armi automatiche

    2. pren. arma, mezzo, argomento
  • ortodrōmico agg. (m pl. -ci)

    1. navt.
    linea ortodromica širokokrožni lok
    navigazione ortodromica plovba v širokem krogu

    2. geogr. ortodromski
  • ôsa (-e) f zool. vespa (Vespa); ose vespidi (sing. -e) (Vespidae); pl.
    lesne ose siricidi (sing. -e) (Siricidae)
    zool. navadna peščena osa vespa d'oro, stilbo (Stilbum splendidum)
    pren. hud, siten, razdražen kot osa essere noioso come una mosca
    pren. skočiti, kot bi ga pičila osa saltare su subito
    pren. biti preščipnjen (v pasu) kakor osa avere una vita, un vitino di vespa
  • oséba (-e) f

    1. persona:
    osebe istega spola persone dello stesso sesso
    skupina oseb gruppo di persone
    po osebi, na osebo a testa, pro capite

    2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
    ljubljena oseba persona amata
    vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
    civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
    uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
    pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
    glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
    osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi

    3. lingv. persona:
    v prvi osebi in prima persona

    4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
    jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
    v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
    kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
    jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
    rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
    oseba brez premoženja nullatenente
    pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
    oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
    oseba s plemiškim naslovom titolato
    jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
    med. oseba z dedno boleznijo tarato
  • ósem (ôsmih) numer. otto:
    dvakrat štiri je osem due per quattro fa otto
    pridem ob osmih vengo alle otto, alle venti
    fantek osmih let un bambino di otto anni
    račun je plačljiv v osmih dneh la fattura va pagata entro otto giorni
    igre karova osem otto di quadri
  • osíp (-a) m

    1. caduta:
    osip iglic caduta, perdita degli aghi (delle aghifoglie)

    2. abbandono (della scuola); defezione:
    osip v osnovnih šolah l'abbandono nelle scuole elementari
    osip članstva stranke defezione (dei membri) da un partito politico
  • osír (-ja) m nareč. vespaio:
    pren. dregniti v osir sollevare un vespaio
  • ósji (-a -e) adj. di, della vespa:
    pren. dregniti v osje gnezdo sollevare un vespaio
  • osmérka (-e) f

    1. biblio.
    v osmerki in ottavo

    2. pl. osmerke alp. ramponi a otto punte
  • osnóva (-e) f

    1. base, fondamento:
    materialna osnova base materiale
    trditev brez osnove affermazione priva di fondamento
    davčna osnova base imponibile
    pokojninska osnova quota pensionabile

    2. osnove (pl.) elementi, principi; lineamenti; nozioni; rudimenti:
    osnove matematike elementi di matematica

    3. lingv. tema

    4. tekst. ordito

    5. mat. base
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    družina je osnova človeške družbe la famiglia è la cellula elementare della società
    v osnovi sostanzialmente, in sostanza
    biol. dedna osnova gene
    mat. korenska, logaritemska osnova, osnova potence base di una radice, di un logaritmo, di una potenza
    agr. krmna osnova foraggi
    obrt. vezilna osnova tessuto base
  • ospitalità f gostoljubnost:
    dare, offrire ospitalità a qcn. sprejeti koga v goste; komu izkazati gostoljubnost
  • osprédje (-a) n parte anteriore, il davanti:
    ospredje hiše facciata della casa
    prihajati, stopati v ospredje emergere, acquistare importanza, rilievo, farsi urgente
    riniti v ospredje farsi sempre avanti, voler sempre essere il primo
    biti v ospredju pozornosti essere al centro dell'attenzione
  • osredotóčati (-am) | osredotóčiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. concentrare; accentrare:
    vojaške enote osredotočiti ob meji concentrare le truppe al confine
    osredotočiti oblast v svojih rokah accentrare il potere nelle proprie mani

    2.
    osredotočiti na puntare su, accentrare in

    B) osredotóčati se (-am se) | osredotóčiti se (-im se) imperf., perf. refl. concentrarsi
  • ossēquio m (pl. -qui)

    1. spoštovanje, spoštljivo obnašanje, spoštljivost:
    manifestazione di ossequio izraz spoštovanja
    in ossequio a v skladu, po:
    in ossequio alle leggi po zakonu

    2.
    ossequi pl. spoštovanje, spoštljiv pozdrav:
    i miei ossequi! spoštovanje!, sluga pokoren!
  • osservanza f

    1. spoštovanje pravil, predpisov:
    di stretta osservanza strogo po predpisih, v skladu z normami

    2. (v pisemski korespondenci) spoštovanje:
    con profonda osservanza z globokim spoštovanjem