mostarda f kulin. gorčica:
far venire a qcn. la mostarda al naso pren. koga ujeziti
Zadetki iskanja
- mostra f
1. razkazovanje:
mettere in mostra razkazovati
mettersi in mostra razkazovati se
2. videz, hlinjenje:
far mostra di hliniti
la sua bravura è solo una mostra njegova sposobnost je le navidezna
3. razstava; ekst. razstavišče:
mostra campionaria vzorčna razstava
4. trgov. izložba
5. trgov. vzorec
6. vratni okvir
7. obl. (mostrina) našiv
8. številčnica (na uri) - mostrare
A) v. tr. (pres. mostro)
1. kazati:
l'orologio mostra le ore ura kaže ure
mostrare i denti škripati z zobmi; pren. pokazati zobe
mostrare la lingua pokazati jezik; spakovati se
mostrare i pugni žugati
mostrare a dito pokazati s prstom
2. pokazati, dokazati; poučiti:
mostrare l'infondatezza delle accuse dokazati neutemeljenost obtožb
3. hliniti, delati, pretvarjati se:
mostrare lucciole per lanterne pren. natvesti
B) ➞ mostrarsi v. rifl. (pres. mi mostro)
1. kazati se, pokazati se
2. delati, pretvarjati se
3. prikazati se - môški (-ega)
A) m uomo; maschio:
bradat, lep, mlad moški un uomo barbuto, bello, giovane
frizer za moške barbiere
stranišče za moške gabinetto per uomini
B) môški (-a -o) adj.
1. maschile, maschio:
moški potomec discendente maschile
2. (nanašajoč se na moške) maschile, maschio, da uomo, virile; mascolino:
moški glas voce maschile, mascolina
moška obutev calzatura maschile, da uomo
moška lepota bellezza virile
anat. moški ud membro virile, pene; pog. uccello, pisello
tosk. bischero; vulg. cazzo
moško stranišče orinatorio, vespasiano; vulg. pisciatoio
moško delo lavoro pesante, da uomini
hiša potrebuje moške roke la casa ha bisogno di un maschio
bot. moška rastlina pianta maschile
lit. moška rima rima tronca
biol. moška spolna celica cellula germinale maschile
biol. moška spolna žleza ghiandola germinale maschile
bot. moški cvet fiore staminifero
lingv. moški spol genere maschile
muz. moški zbor coro maschile - môšnja (-e) f
1. (mošnjiček) borsa, borsellino:
odvezati mošnjo aprire, sciogliere la borsa
zavezati mošnjo chiudere, stringere la borsa
stiskati mošnjo tenere stretti i cordoni della borsa
pren. mošnja nima brata ne sestre davanti agli interessi non esistono gli amici
2.
mošnja za tobak borsa per il tabacco
3. anat. scroto; pog. borsa - motíka (-e) f agr. zappa:
kopati, okopavati, zamahovati z motiko zappare, rincalzare (con la zappa), menare la zappa
kraška motika bidente, tridente
vinogradniška motika marra - možgáni (-ov) m pl.
1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
anat. mali možgani cervelletto, cerebello
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. veliki možgani cervello, encefalo
med. mehčanje možganov encefalomalacia
pretres možganov commozione cerebrale
telečji možgani cervello di vitello
2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito
3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
beg možganov (iz države) fuga dei cervelli
4. inform.
elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
napenjati možgane spremere le meningi
rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
pobrskati po možganih cercare di ricordare
imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa - móžno adv.
1. (v povedni rabi) (mogoče) possibile:
z brezglavostjo ni možno ničesar doseči con la storditaggine non è possibile combinare niente
2. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje) forse, può darsi - mračíti (-ím)
A) imperf.
1. incupire, rabbuiare
2. ottenebrare, offuscare, annebbiare
B) mračíti se (-ím se) imperf. refl.
1. impers. imbrunire, annottare:
mrači se annotta
2. offuscarsi, ottenebrarsi, annebbiarsi;
mrači se mu pred očmi gli si annebbia la vista (per malore e sim.) - mrák (-a) m
1. crepuscolo, buio:
mrak se dela imbrunisce
prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
jutranji mrak albeggiare, alba
večerni mrak crepuscolo
proti mraku verso sera
delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda
2. buio, oscurità; nebbia:
mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza
3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione
4. oscurantismo; notte:
srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata - mràz (mráza) m
1. freddo; gelo:
mraz nastopi, poneha, popusti il freddo arriva, cessa
mraz pritisne il freddo si fa intenso
divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz freddo pungente, polare, freddo cane
prvi mraz primi freddi
trpeti, prenašati mraz patire, sentire, avere freddo
drgetati, trepetati, tresti se od mraza tremare dal freddo
biti ves trd od mraza essere gelato
mraz mi je ho freddo
mraz je, da drevje poka fa un freddo boia, cane
2. (neprijeten občutek na koži zaradi vznemirjenja ipd. ) freddo:
mraz ga spreleti, strese, če se tega spomni gli viene freddo solo a pensarci
3. pren. (zadržanost, neprijaznost) gelo:
mraz, ki ga začutiš ob nekih družinskih srečanjih il tangibile gelo di certe riunioni di famiglia
4. nareč. (slana) brina;
ajdo je osmodil, poparil mraz la brina ha bruciato il grano saraceno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mraz mi je v duši, pri duši sono triste, desolato
nabrati se ga kakor berač mraza prendersi una sbronza colossale
anat. čutnice za mraz cellule del freddo
geogr. pol mraza Polo del freddo - mréža (-e) f
1. rib., lov. rete:
delati, plesti mrežo tessere la rete
krpati, sušiti mreže aggiustare, asciugare le reti
nastaviti, vreči mreže gettare le reti
rib. ribiška mreža rete da pesca
rib. stoječa mreža rete da posta, alla deriva
rib. viseča mreža rete verticale
rib. vlačilna mreža rete a strascico
mreža na vago trabocco
mreža proti delfinom delfiniera
mreža za jegulje rezzaglio
mreža za lipane mugginiera
mreža za sardine menaide
mreža vlačnica sciabica
lov. mreža za ptice struscio, tramaglio
mreža za drozge tordiera
2. (priprava za čiščenje, za varovanje oken ipd. ) rete; grata:
presejati pesek skozi mrežo setacciare la sabbia con la rete
okenska mreža rete metallica, grata
lasna mreža, mreža za lase rete per capelli, retina
ležalna mreža amaca
žična (posteljna)
mreža rete metallica, branda
torba iz mreže, mreža rete per la spesa
mreža zoper komarje zanzariera
3. (kar je podobno mreži) reticolo:
mreža gubic ob očeh reticolo di rughe attorno agli occhi
4. (omrežje) rete:
cestna, železniška mreža rete stradale, ferroviaria
5. tekst., mat. rete
6. (objekti za kako dejavnost, razporejeni na določenem področju) rete:
gostinska mreža rete alberghiera, rete degli esercizi alberghieri
trgovska mreža rete commerciale
mreža osnovnih šol rete delle scuole elementari
obveščevalna, vohunska, tihotapska mreža rete di informatori, di spionaggio, di contrabbando
dobiti, ujeti v svoje mreže prendere nella rete
razpeti, razpresti mreže tendere le reti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. igra na mreži gioco a rete
šport. rešiti mrežo salvare la rete
šport. zatresti mrežo violare la rete, segnare una rete
ujeti se v mrežo essere preso nella rete, cadere, incappare nella rete
pren. biti za mrežo essere in gattabuia, guardare il sole a scacchi
rib. globinska mreža rete di profondità
bot. koreninska mreža radici
mat. koordinatna mreža reticolo di coordinate
mat. logaritemska mreža reticolo logaritmico
voj. maskirna mreža rete mimetica
čeb. matična mreža escludi-regina
milimetrska mreža carta millimetrata
fiz. ploskovna, prostorska mreža rete superficiale, spaziale
geogr. stopinjska mreža reticolo geografico
elektr. svinčena mreža piastra di piombo (dell'accumulatore)
fiz. uklonska mreža reticolo di diffrazione
voj. zaporna mreža rete di ostruzione
obrt. mreža za prešivno vezenje rezza - mŕkati (-am) | mŕkniti (-em) imperf., perf.
1. offuscarsi, oscurarsi (tudi pren.):
mesec je mrkal la luna si stava offuscando
njegova slava je mrknila la sua fama si è offuscata
2. (ugašati, ugasniti; izginiti, izginjati) sparire, svanire; dileguarsi; eclissarsi:
po večerji je mrknil dopo la cena si è dileguato, eclissato
3. (postati, postajati mrk, nerazpoložen) oscurarsi (in volto), diventare di malumore;
mrkniti z očmi po čem guardare qcs. di sfuggita, sottecchi - mŕtev (-tva -o)
A) adj.
1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte
2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco
3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa
4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto
5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate
6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta
8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto
9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto
B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti - mŕzlica (-e) f
1. febbre:
bolnika trese mrzlica, bolnik ima mrzlico il malato ha la febbre
2. pog. malaria
3. pren. febbre, agitazione, tensione; tremarella; frenesia:
potovalna mrzlica febbre della partenza
govorniška mrzlica tremarella
4. pren. (veliko povečanje neke dejavnosti) febbre:
nakupovalna mrzlica frenesia degli acquisti
igralna mrzlica la frenesia del gioco
izpitna mrzlica paura degli esami
zlata mrzlica febbre dell'oro
med. intermitentna mrzlica febbre intermittente
porodna mrzlica febbre puerperale
povratna mrzlica febbre ricorrente
rumena mrzlica febbre gialla - múčiti (-im)
A) imperf.
1. torturare, seviziare:
hist. mučiti na kolesu arrotare
2. pren. tormentare, martoriare, affliggere
3. (povzročati duševno ali telesno trpljenje) tormentare, crucciare, assillare, angustiare, travagliare:
mučijo ga dvomi è assillato dai dubbi
muči ga radovednost lo cruccia la curiosità
pren. ves večer je mučil harmoniko per tutta la sera strapazzò la fisarmonica
B) múčiti se (-im se) imperf. refl.
1. tormentarsi, affliggersi
2. sforzarsi, affaticarsi
3. faticare, durare fatica; penare:
sama se muči z otroki in gospodinjstvom da sola alleva i bambini e manda avanti la casa - muffa f
1. plesen:
muffa grigia (botrite) siva plesen
prendere, fare la muffa plesneti (tudi pren.)
2. pren. toskansko ošabnost:
avere la muffa al naso delati se važnega, šopiriti se - múha (-e) f
1. zool. mosca (Musca domestica):
muhe brenčijo le mosche ronzano
muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
roji muh sciami di mosche
sredstvo proti muham moschicida
bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
umirati kot muhe morire in massa
pijan kot muha ubriaco fradicio
siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
podrepna muha tafano
španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)
2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo
3. voj. mira, mirino
4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
biti poln muh avere tanti grilli per la testa
imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere
5. friz. mosca
6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
mož ni od muh il tipo non è da poco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
muha enodnevnica moda passeggera, effimera
modna muha capriccio della moda
rib. umetna muha mosca
PREGOVORI:
v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù - muōvere*
A) v. tr. (pres. muōvo)
1. premakniti, premikati; gibati:
muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
muovere la testa prikimati, odkimati
muovere la coda mahati z repom
muovere i primi passi shoditi
non muovere un dito pren. ne migniti s prstom
2.
muovere una macchina pognati stroj
muovere una causa a qcn. koga tožiti
muovere un inganno nastaviti past
muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
muovere un rimprovero pokarati, grajati
3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere
4. šah napraviti potezo
B) v. intr.
1. kreniti; iti (proti):
la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji
2. začeti, začenjati; pren. izhajati
C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)
1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
nessuno si muova! naj se nihče ne gane!
2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se
3. pren. upreti se
4. biti ganjen:
muoversi a pietà usmiliti se
muoversi a sdegno biti ogorčen - musa1 f
1. mitol. muza:
la decima musa pren. kinematografija
2. ekst. umetniški, pesniški navdih; pesništvo
3. muza (vir navdiha)
4. pren. pesnik