Franja

Zadetki iskanja

  • denár (-ja) m

    1. denaro; moneta; soldi, quattrini:
    posoditi denar prestare denaro
    vložiti denar v hranilnico depositare il denaro presso la cassa di risparmio
    igrati za denar giocare per denaro
    dobiti plačilo v denarju essere pagato in denaro, in contante
    iti v denar vendersi bene, andare a ruba
    zaslužiti veliko denarja, na kupe denarja guadagnare soldi a palate
    imeti denarja kot toče, kot pečka avere un sacco di soldi
    biti brez denarja essere senza denaro, a corto di quattrini

    2. (kovinski ali papirnati denar kot plačilno sredstvo) moneta:
    kovani denar moneta (metallica)
    papirnati denar carta moneta, banconota
    (za)menjati denar cambiare il denaro in banconote di piccolo taglio, cambiare in spiccioli

    3. pren. soldi, quattrini; pog. svanziche, palanche, bezzi; šalj. conquibus
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kupiti za velik, majhen denar pagare caro, pagare un'inezia
    česa ne dati za noben denar non dare qcs. per tutto l'oro del mondo
    zlatega denarja je vreden vale tanto oro quanto pesa
    spravljati denar v nogavico tenere il denaro sotto il materasso
    pren. denar se ga ne drži butta il denaro a due mani
    pren. denar mu ne gre rad od rok è taccagno, tiene la borsa stretta
    ves denar zapiti, pognati po grlu scialacquare tutto il denaro in bevute
    denar ali življenje! o la borsa o la vita!
    ekon. bančni denar banconote
    knjižni denar deposito bancario
    kreditni denar obbligazioni
    kovnica denarja zecca
    kupna moč denarja potere d'acquisto del denaro
    obtok denarja circolazione monetaria
    publ. pranje umazanega denarja riciclaggio del denaro sporco
    ekon. razvrednotenje denarja svalutazione
    PREGOVORI:
    denar je sveta vladar il denaro apre tutte le porte
    za malo denarja malo muzike pochi soldi, poca festa
  • denárič (-a) m (belič, penez)

    1. quattrino

    2. jur., hist.
    krvavi denarič prezzo del sangue
  • dēnte m

    1. anat. zob:
    dente di latte, caduco mlečni zob
    dente permanente stalni zob
    mettere i denti dobivati zobe
    ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
    cavare un dente izdreti zob
    dente del giudizio modrostnik

    2. kulin.
    al dente trd:
    spaghetti al dente trdi špageti

    3.
    avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
    rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
    a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
    acconsentire a denti stretti privoliti nerad
    lottare a denti stretti boriti se kot lev
    fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
    non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
    battere i denti šklepetati z zobmi
    difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
    essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
    mostrare i denti pren. pokazati zobe
    rompersi i denti pren. polomiti si zobe
    stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
    tirato coi denti pren. za lase privlečen

    4. pren. strup:
    il dente dell'invidia strup zavisti

    5. zob; zobat, zobčast predmet:
    i denti del pettine zobje glavnika
    dente dell'ancora navt. krak sidra

    6. geogr. gorski rogelj

    7. bot.
    dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
    dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)
  • denuncia f (pl. -ce)

    1. naznanilo

    2. pravo prijava:
    denuncia dei redditi prijava dohodka, davčna prijava
    denuncia della nascita, del decesso prijava rojstva, smrti
    denuncia matrimoniale poročna prijava

    3. pravo odpoved:
    denuncia di un trattato odpoved pogodbe

    4. ovadba; denunciacija:
    denuncia anonima anonimna ovadba
  • desêti (-a -o) adj. numer. decimo; dieci:
    desetega aprila il dieci aprile
    ob deseti (uri) alle dieci
    izbrati vsakega desetega scegliere ogni dieci
    deseti del (česa) il decimo, la decima parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. deseta maša la messa delle dieci
    etn. deseti brat il decimo fratello
    pren. biti komu (kaj)
    deseta briga non importargliene niente
  • desidērio m (pl. -ri)

    1. želja:
    desiderio ardente vroča želja
    pio desiderio pren. pobožna želja
    avere, provare desiderio di qcs. zaželeti kaj
    conforme al desiderio po želji

    2. želja, poželenje; sla:
    desiderio di vendetta želja po maščevanju
    l'impeto del desiderio silovitost sle

    3. objokovanje, obžalovanje:
    lasciar desiderio di se biti objokovan, pogrešan
  • dèska (-e) f

    1. les. tavola, asse:
    bukova, hrastova, smrekova deska tavola di faggio, quercia, abete
    žagana deska tavola segata
    rezati, oblati desko segare, piallare una tavola
    spati na golih deskah dormire sull'impiantito

    2. (lesena plošča za različne namene) tavola:
    igralna deska tavola da gioco
    kuhinjska deska tavola da cucina
    likalna deska tavola da stiro
    oglasna, razglasna deska bacheca, tabellone (per avvisi, comunicati)
    reklamna deska tabellone pubblicitario
    risalna deska tavola da disegno

    3. šport. (odskočna deska) trampolino;
    odskočna deska trampolino di lancio (tudi pren.)

    4. šah. scacchiera;
    biti prva deska essere il migliore giocatore (della squadra)

    5. tisk. tavola, piano scorrevole per la composizione

    6. pl. deske gled. pren. tavole:
    nastopati, igrati na gledaliških, odrskih deskah calcare le tavole del palcoscenico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    agr. deska (pri plugu) versoio, orecchio
    čeb. naletna deska banco d'involo
    hist. deželna deska libro catastale, urbario
    šport. jadralna deska tavola da surf, da windsurf
    smučarska deska snowboard, surf da neve
  • désni (-a -o) adj.

    1. destro:
    desna roka, noga mano destra, piede destro
    pren. biti desna roka nekoga essere la mano destra di qcn.
    desna stran ceste il lato destro, la destra della strada
    desni breg reke la riva destra del fiume

    2. polit. (konservativen, nazadnjaški) destro:
    ekstremistične desne skupine gruppi estremisti di destra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    avt. desni promet circolazione sulla destra
    obrt. desna petlja maglia diritta
    strojn. desni navoj filetto destro
    šport. desni krilec mediano destro
    desno krilo ala destra
    šport. desna zveza centrodestro
    desni udarec destro
    navt. desni bok ladje tribordo
  • desníca (-e) f

    1. (desna roka) destra, mano destra; bibl.
    naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra cosa fa la destra
    sin je sedel na očetovi desnici il figlio sedeva alla destra del padre

    2. polit. destra
  • determinazione f

    1. določitev, določanje; odrejanje:
    la determinazione del senso di una parola določanje pomena besede

    2. odločitev; odlok:
    una determinazione affrettata prenagljena odločitev

    3. odločnost; namera:
    compiere un atto con fredda determinazione izvršiti dejanje s trdno odločnostjo
  • detto

    A) agg.

    1. rečen, povedan:
    detto fra noi med nami povedano
    detto tra parentesi mimogrede povedano
    è presto detto lahko je reči
    come non detto pustimo stvar pri miru; že prav, kot da tega nisem rekel
    detto fatto rečeno storjeno
    quel ch'è detto è detto kar sem rekel, sem rekel

    2. imenovan:
    Paolo Cagliari detto il Veronese Paolo Cagliari, imenovan Veronese

    3. določen:
    il detto giorno določenega dne

    4. omenjen; prej, zgoraj naveden:
    detto individuo imenovana oseba

    B) m

    1. beseda:
    stando al suo detto po njegovih besedah

    2. duhovit domislek, izrek; (facezia) dovtip:
    come dice un antico detto kot pravi starinski izrek
    i detti del pievano Arlotto dovtipi župnika Arlotta
  • devêti (-a -o) numer. nono; nove:
    deveti januar nove gennaio
    ob deveti uri alle nove
    gre v deveto leto sta per compiere nove anni
    deveti del celote la nona parte del tutto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. biti deveta briga non importare niente, essere l'ultima ruota del carro
    deveta dežela il paese di Bengodi
    pren. šalj. biti že zdavnaj za deveto goro dileguarsi senza lasciar traccia alcuna
    deveta lepota la fossetta del mento
    pren. biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    pren. kovati koga v deveta nebesa portare qcn. alle stelle
    PREGOVORI:
    dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina
  • deviácija (-e) f knjiž. (odmik, odklon) deviazione; deflessione; spostamento:
    fiz. deviacija žarka deviazione di un raggio luminoso
    grad. deviacija cestišča spostamento (del tracciato) di una strada
  • deviamento m

    1. odklon; iztirjenje

    2. (dirottamento) preusmeritev, preusmerjenje:
    deviamento del traffico preusmeritev prometa
  • deviare

    A) v. intr. (pres. devio)

    1. odmakniti, odmikati se od prave poti, odklanjati se; skreniti s poti; spremeniti, spreminjati smer; zaviti; deviirati:
    l'auto deviò a destra avto je zavil v desno

    2. pren. zaiti (s prave poti, na stranpot); oddaljiti se:
    deviare dalla linea del partito opustiti linijo stranke; (divagare)
    deviare da un tema fissato oddaljiti se od določene teme

    B) v. tr.

    1. preusmeriti, preusmerjati:
    deviare il traffico preusmeriti promet

    2. (distogliere, stornare) odvrniti, odvračati; odklanjati:
    deviare l'attenzione di qcn. odvračati pozornost nekoga
  • dežêla (-e) f

    1. paese; terra:
    gorata dežela paese montuoso
    domača dežela patria, madrepatria
    tuja dežela paese straniero; estero
    agrarna dežela paese agricolo
    alpska dežela paese alpino
    rojstna dežela paese di nascita
    pravljična dežela paese di fiaba
    sanjska dežela paese dei sogni
    dežela izvoznica, uvoznica paese esportatore, importatore
    sosednja dežela paese vicino
    dežela upnica paese creditore
    sredozemska dežela paese mediterraneo
    tretja dežela paese terzo
    zalivska dežela paese del Golfo
    matična dežela paese d'origine
    obljubljena dežela terra promessa (tudi pren.)
    Sveta dežela Terra Santa
    dežela tisočerih jezer paese dei mille laghi
    dežela vzhajajočega sonca terra del Sol Levante
    južne dežele paesi del Sud
    prekomorske dežele terre d'oltremare
    tropske dežele tropici
    dežele v razvoju paesi in via di sviluppo

    2. (pokrajinska enota) regione; provincia; (v Nemčiji) Land:
    dežela Furlanija-Julijska krajina regione Friuli-Venezia Giulia

    3. (področje zunaj večjih mest) campagna, contado:
    živeti na deželi vivere in campagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nekaj gnilega je v deželi Danski c'è del marcio in Danimarca
    pren. iti v krtovo deželo tirare le cuoia
    ekon. beg z dežele fuga dalle campagne
    hist. habsburške dedne dežele terre ereditarie degli Asburgo
  • di1 prep.

    1. (izraža označevanje) od:
    i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
    il padre di Antonio Tonetov oče
    i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
    reparto vendite prodajni oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

    2. (izraža partitivnost)
    parecchi di noi mnogi od, izmed nas
    cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

    3. (izraža primerjanje) od, kot:
    la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

    4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
    è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
    di paese in paese od vasi do vasi

    5. (izraža izvor) iz, od:
    nativo della Toscana doma iz Toskane
    essere di Trieste biti iz Trsta
    venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
    Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

    6. (izraža poimenovanje)
    il nome di Giovanni ime Janez
    il mese di dicembre mesec december
    la città di Padova mesto Padova
    l'isola d'Elba otok Elba

    7. (izraža temo, materijo) o:
    parlare del tempo govoriti o vremenu
    discutere di politica razpravljati o politiki
    trattato di medicina medicinska razprava
    Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

    8. (izraža obilje)
    botte piena di vino sod, poln vina

    9. (izraža pomanjkanje)
    beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

    10. (izraža sredstvo) s, z:
    lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
    cingere di mura obdati z zidovjem

    11. (izraža način)
    lavorare di malavoglia delati brezvoljno
    ridere di gusto smejati se od srca

    12. (izraža vzrok) od:
    morire di sete umirati od žeje
    urlare di dolore vpiti od bolečine

    13. (izraža namero, cilj)
    cintura di salvataggio rešilni pas
    teatro di prosa drama (gledališče)
    essere d'aiuto biti v pomoč

    14. (izraža čas)
    di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
    un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

    15. (izraža krivdo in kazen)
    accusato d'omicidio obtožen umora
    è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

    16. (izraža omejitev)
    non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
    malato di cuore srčni bolnik

    17. (izraža material)
    sacchetto di plastica plastična vrečka

    18. (izraža lastnost)
    uomo di grande probità velik poštenjak
    giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

    19. (izraža starost)
    bambino di tre anni trileten otrok

    20. (izraža težo ali mero)
    una tavola di quattro metri štirimetrska deska
    un sacco di un quintale stokilska vreča

    21. (izraža ceno ali vrednost)
    oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

    22. (izraža predikativno rabo)
    dare del tu, del lei tikati, vikati
    mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

    23. (izraža atributivno rabo)
    quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
    che pezzo d'asino! osel pa tak!

    24. (uvaja osebkov odvisnik)
    succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
    vietato fumare prepovedano kaditi

    25. (uvaja predmetni odvisnik)
    ammetto di aver torto priznam, da se motim

    26. (uvaja posledični odvisnik)
    non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
  • m dan:
    il dì di Natale božični dan
    sul far del dì ob svitu
    notte e dì dan in noč
    dì per dì dan na dan
    conciare qcn. per il dì delle feste pren. koga pošteno premikastiti
    ai miei dì nekoč, v mojih časih
    buon dì (buondì) dober dan!
    oggi dì (oggidì) dandanes
  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • diciassētte agg.; m sedemnajst:
    venerdì diciassette ekst. petek trinajstega (nesrečen dan)
    la rivoluzione russa del '17 ruska revolucija sedemnajstega leta