Franja

Zadetki iskanja

  • moléti (-ím) imperf. sporgere da, fuori; emergere; risaltare:
    psu je molel jezik iz gobca la lingua del cane sporgeva dal muso
  • molíti (-ím) imperf.

    1. sporgere da; emergere; stendere:
    zvonček že moli izpod snega il bucaneve sporge già di sotto la neve
    moliti roko za vbogajme stendere la mano per l'elemosina
    moliti fige, jezik fare marameo, le boccacce
    šalj. ustaviti se, kjer bog roko ven moli fermarsi all'osteria
    pren. vedeti, kam pes taco moli capire l'antifona, mangiare la foglia
    moliti vse štiri od sebe starsene lungo disteso

    2. porgere, tendere:
    moliti komu dokaze pod nos fornire le prove
  • mólk (-a) m silenzio; reticenza; ekst. mutismo:
    v sobi je vladal molk la stanza era avvolta nel silenzio
    prekiniti molk interrompere il silenzio
    zaviti, pogrezniti se v molk chiudersi nel silenzio
    počastiti spomin padlih z enominutnim molkom ricordare i caduti con un minuto di silenzio
    molk je znak priznanja chi tace conferma
    dolgotrajen, globok, kratek, mučen, popoln molk silenzio lungo, profondo, breve, penoso, totale
    časopisni molk silenzio stampa
    pren. dogodek je zagrnjen v molk il fatto è avvolto in una cortina di silenzio
    PREGOVORI:
    golk je srebro, molk je zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • mólsti (mólzem) imperf.

    1. agr. mungere:
    ročno, strojno molsti mungere a mano, meccanicamente
    krava dobro, slabo molze la vacca da molto, poco latte

    2. pren. mungere, sfruttare
  • mondo1 agg.

    1. olupljen, oluščen, očiščen:
    voler la pera monda pren. pričakovati, da ti kaj pade v naročje kot zrela hruška

    2. pren. čist
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • moneta f

    1. denar:
    pagare in moneta sonante plačati v gotovini
    pagare qcn. con la stessa moneta pren. komu vrniti milo za drago
    prendere qcs. per buona moneta pren. vzeti kaj za čisto resnico
    moneta senza conio pren. prevare, goljufije

    2. denar, kovanec:
    moneta forte konvertibilni denar

    3. drobiž:
    mi può dare mille lire in moneta? ali mi lahko zamenjate tisoč lir za drobiž?
  • montagna f

    1. gora:
    essere grande come una montagna pren. biti velik kot gora, zelo velik
    tappa di montagna šport gorska etapa
    la montagna ha partorito un topolino pren. tresla se gora, rodila se je miš
    montagne russe igre toboganska železnica (v lunaparku)

    2. hribi, planine, hriboviti svet:
    villeggiare in montagna letovati v planinah
    villaggio di montagna hribovska vas

    3. pren. gora, velik kup:
    ho una montagna di piatti da lavare oprati moram goro posode
  • montare

    A) v. intr. (pres. monto)

    1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
    montare in bestia pren. pobesneti
    montare in cattedra pren. modrijaniti
    montare in collera pren. ujeziti se
    montare in treno, in vettura stopiti na vlak
    montare sulla nave vkrcati se
    gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
    gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe

    2. jezditi

    3. dvigati se:
    il sole monta sonce vzhaja

    B) v. tr.

    1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
    montare le scale vzpenjati se po stopnicah
    montare un cavallo zajahati konja
    montare la guardia iti na stražo, stražiti

    2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati

    3. dvigati; povečati:
    montare la panna tolči, stepati smetano
    montare una notizia napihniti novico
    montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem

    4. veter. obrejiti

    5. vdelati (dragulj)

    6. navt. (doppiare) objadrati

    7. film montirati

    C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se
  • morála (-e) f

    1. (la) morale, etica:
    krščanska morala la morale cristiana
    kršiti poklicno, športno moralo violare, trasgredire l'etica professionale, sportiva

    2. (načelo, stališče) (la) morale, principio:
    zagovarjati moralo žrtvovanja difendere la morale del sacrificio

    3. (psihična pripravljenost, zavzetost) (il) morale:
    morala moštva, vojakov je nizka il morale della squadra, della truppa è basso

    4. lit. (kar je dobro, koristno upoštevati) (la) morale:
    morala basni, zgodbe la morale della favola
  • morale

    A) agg.

    1. moralen, nraven:
    coscienza morale nravna zavest
    ente morale pravna oseba

    2. nraven, čist, pošten; nravstven:
    aiuto morale moralna podpora
    autorità morale moralna avtoriteta
    scienze morali družbene vede

    B) f

    1. morala, etika

    2. morala, nravnost

    3. (moralni) nauk, pouk:
    la morale della favola pren. pouk, morala zgodbe

    C) m morala, duh, zavest, razpoloženje:
    il morale è dei combattenti è alto morala borcev je visoka
    essere giù di morale biti demoraliziran, malodušen
  • mordacchia f

    1. nagobčnik

    2. jezični precep (mučilna naprava):
    mettere la mordacchia pren. natakniti nagobčnik, prisiliti k molku
  • mōrdere* v. tr. (pres. mōrdo)

    1. ugrizniti, gristi:
    mordere il freno pren. težko prenašati
    mordere la polvere ležati v prahu, biti premagan, ponižan
    mordersi le mani gristi se (od jeze); ekst. pikati

    2. nagristi, razjedati:
    l'acido morde il ferro kislina razjeda železo

    3. pren. zaslužiti

    4. pren. zajedati se (v); mučiti:
    un freddo che mordeva il viso mraz, ki se je zajedal v obraz
    il rimorso gli morde la coscienza vest ga peče
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
  • moríti (-ím) imperf. ➞ umoriti, pomoriti

    1. uccidere, ammazzare; sterminare; trucidare:
    moriti v vojni uccidere in guerra
    kuga mori kokoši la peste sta sterminando il pollame
    pren. moriti čas ammazzare il tempo

    2. pren. (uničevati, škodovati) danneggiare:
    slana mori rože la brina danneggia i fiori

    3. scocciare, infastidire, stufare:
    pog. ta pa zna moriti è un terribile scocciatore, rompiscatole, un rompi

    4. pren. (povzročati občutek nejevolje) tormentare

    5. nareč. spegnere:
    moriti apno spegnere la calce
  • mórje (-a) n

    1. mare:
    reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
    pluti po morju navigare
    potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
    potisniti ladjo v morje varare una nave
    gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
    vihar na morju tempesta di mare; uragano
    globoko, plitvo morje mare profondo, basso
    modro morje mare azzurro
    mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
    na odprtem morju in alto mare
    peščeno morje mare di sabbia
    nekdo je padel v morje! uomo in mare!
    geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
    Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

    2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
    bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

    3. (morska voda) mare

    4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
    preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
    žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
    ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
    iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    pren. v morje vreči buttare a mare
    pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
    zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
    kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
    geol. brahično morje mare salmastroso
    mrtvo morje mare morto
    notranje morje mare interno
    obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
    odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
    morje ljudi un fottio di gente
    PREGOVORI:
    hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano
  • mormorare

    A) v. intr. (pres. mormoro)

    1. šušteti; šumeti, šumljati; žuboreti

    2. mrmrati, šepetati, šušljati

    3. mrmrati, opravljati:
    il paese è piccolo, la gente mormora pren. majhen, opravljiv kraj

    B) v. tr. mrmrati, šepetati
  • mōrsa f

    1. tehn. primež

    2. pren. stisk; objem

    3.
    morse pl. nazobčani okraski

    4. (mordacchia) jezični precep (mučilna naprava):
    mettere la morsa a qcn. pren. natakniti nagobčnik, prisiliti koga k molku
  • mortificare

    A) v. tr. (pres. mortifico)

    1. ponižati, poniževati, žaliti; trpinčiti:
    mortificare la carne trpinčiti meso, mrtvičiti čutnost

    2. med. mrtviti

    B) ➞ mortificarsi v. rifl. (pres. mi mortifico)

    1. kaznovati se; trpinčiti se

    2. relig. zatajevati, mrtvičiti se
  • mosca

    A) f

    1. zool. hišna muha (Musca domestica):
    mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
    mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
    mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
    mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
    mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)

    2.
    essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
    fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
    morire come le mosche pren. cepati kot muhe
    non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
    restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
    saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
    mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!

    3. pren. tečnež, nadležnež:
    mosca cocchiera postavljač, samozvani šef

    4. kozmet. (lepotna) muha

    5. rib. muha

    6.
    mosca cieca igre slepe miši
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
    non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo

    B) agg. invar. šport mušje kategorije

    C) m invar. šport atlet mušje kategorije
  • mōssa f

    1. kretnja; ekst. voj. premik, premikanje:
    spiare le mosse del nemico skrivaj opazovati sovražnikovo premikanje

    2. gib, kretnja, gesta

    3. pren. akcija, poteza, korak:
    mossa falsa, errata narobe, zgrešena poteza

    4. pren. začetek:
    essere sulle mosse (di) biti na tem, da
    prendere le mosse da začenjati s

    5. šah poteza:
    scacco matto in due mosse šah mat v dveh potezah
    rubare la mossa prehiteti nasprotnika