moléti (-ím) imperf. sporgere da, fuori; emergere; risaltare:
psu je molel jezik iz gobca la lingua del cane sporgeva dal muso
Zadetki iskanja
- molíti (-ím) imperf.
1. sporgere da; emergere; stendere:
zvonček že moli izpod snega il bucaneve sporge già di sotto la neve
moliti roko za vbogajme stendere la mano per l'elemosina
moliti fige, jezik fare marameo, le boccacce
šalj. ustaviti se, kjer bog roko ven moli fermarsi all'osteria
pren. vedeti, kam pes taco moli capire l'antifona, mangiare la foglia
moliti vse štiri od sebe starsene lungo disteso
2. porgere, tendere:
moliti komu dokaze pod nos fornire le prove - mólk (-a) m silenzio; reticenza; ekst. mutismo:
v sobi je vladal molk la stanza era avvolta nel silenzio
prekiniti molk interrompere il silenzio
zaviti, pogrezniti se v molk chiudersi nel silenzio
počastiti spomin padlih z enominutnim molkom ricordare i caduti con un minuto di silenzio
molk je znak priznanja chi tace conferma
dolgotrajen, globok, kratek, mučen, popoln molk silenzio lungo, profondo, breve, penoso, totale
časopisni molk silenzio stampa
pren. dogodek je zagrnjen v molk il fatto è avvolto in una cortina di silenzio
PREGOVORI:
golk je srebro, molk je zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro - mólsti (mólzem) imperf.
1. agr. mungere:
ročno, strojno molsti mungere a mano, meccanicamente
krava dobro, slabo molze la vacca da molto, poco latte
2. pren. mungere, sfruttare - mondo1 agg.
1. olupljen, oluščen, očiščen:
voler la pera monda pren. pričakovati, da ti kaj pade v naročje kot zrela hruška
2. pren. čist - mondo2 m
1. svet, vesolje:
non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
da che mondo è mondo od zmeraj
2. zemlja, svet:
fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
in capo al mondo pren. na koncu sveta
conoscere mezzo mondo veliko potovati
per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
il nuovo mondo novi svet, Amerika
il mondo antico stari svet
il terzo mondo polit. tretji svet
3.
il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!
4. svet (vrste):
il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet
5. svet, ljudje, človeštvo:
non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
gabbare il mondo prevarati vse
il mondo presente človeštvo danes
il mondo civile civilna družba
il gran mondo, il bel mondo visoka družba
6. (človeško) življenje:
dare, mettere al mondo roditi
lasciare il mondo umreti
venire al mondo roditi se
uomo di mondo izkušen mož
prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti
7. svet, civilizacija:
il mondo classico klasični svet
8. svet, srenja, sloj, razred:
il mondo letterario literati
il mondo operaio delavci, proletariat
9. pren. množica, kup:
avere un mondo di guai imeti kup skrbi
10.
mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas - moneta f
1. denar:
pagare in moneta sonante plačati v gotovini
pagare qcn. con la stessa moneta pren. komu vrniti milo za drago
prendere qcs. per buona moneta pren. vzeti kaj za čisto resnico
moneta senza conio pren. prevare, goljufije
2. denar, kovanec:
moneta forte konvertibilni denar
3. drobiž:
mi può dare mille lire in moneta? ali mi lahko zamenjate tisoč lir za drobiž? - montagna f
1. gora:
essere grande come una montagna pren. biti velik kot gora, zelo velik
tappa di montagna šport gorska etapa
la montagna ha partorito un topolino pren. tresla se gora, rodila se je miš
montagne russe igre toboganska železnica (v lunaparku)
2. hribi, planine, hriboviti svet:
villeggiare in montagna letovati v planinah
villaggio di montagna hribovska vas
3. pren. gora, velik kup:
ho una montagna di piatti da lavare oprati moram goro posode - montare
A) v. intr. (pres. monto)
1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
montare in bestia pren. pobesneti
montare in cattedra pren. modrijaniti
montare in collera pren. ujeziti se
montare in treno, in vettura stopiti na vlak
montare sulla nave vkrcati se
gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe
2. jezditi
3. dvigati se:
il sole monta sonce vzhaja
B) v. tr.
1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
montare le scale vzpenjati se po stopnicah
montare un cavallo zajahati konja
montare la guardia iti na stražo, stražiti
2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati
3. dvigati; povečati:
montare la panna tolči, stepati smetano
montare una notizia napihniti novico
montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem
4. veter. obrejiti
5. vdelati (dragulj)
6. navt. (doppiare) objadrati
7. film montirati
C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se - morála (-e) f
1. (la) morale, etica:
krščanska morala la morale cristiana
kršiti poklicno, športno moralo violare, trasgredire l'etica professionale, sportiva
2. (načelo, stališče) (la) morale, principio:
zagovarjati moralo žrtvovanja difendere la morale del sacrificio
3. (psihična pripravljenost, zavzetost) (il) morale:
morala moštva, vojakov je nizka il morale della squadra, della truppa è basso
4. lit. (kar je dobro, koristno upoštevati) (la) morale:
morala basni, zgodbe la morale della favola - morale
A) agg.
1. moralen, nraven:
coscienza morale nravna zavest
ente morale pravna oseba
2. nraven, čist, pošten; nravstven:
aiuto morale moralna podpora
autorità morale moralna avtoriteta
scienze morali družbene vede
B) f
1. morala, etika
2. morala, nravnost
3. (moralni) nauk, pouk:
la morale della favola pren. pouk, morala zgodbe
C) m morala, duh, zavest, razpoloženje:
il morale è dei combattenti è alto morala borcev je visoka
essere giù di morale biti demoraliziran, malodušen - mordacchia f
1. nagobčnik
2. jezični precep (mučilna naprava):
mettere la mordacchia pren. natakniti nagobčnik, prisiliti k molku - mōrdere* v. tr. (pres. mōrdo)
1. ugrizniti, gristi:
mordere il freno pren. težko prenašati
mordere la polvere ležati v prahu, biti premagan, ponižan
mordersi le mani gristi se (od jeze); ekst. pikati
2. nagristi, razjedati:
l'acido morde il ferro kislina razjeda železo
3. pren. zaslužiti
4. pren. zajedati se (v); mučiti:
un freddo che mordeva il viso mraz, ki se je zajedal v obraz
il rimorso gli morde la coscienza vest ga peče
PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize - moríti (-ím) imperf. ➞ umoriti, pomoriti
1. uccidere, ammazzare; sterminare; trucidare:
moriti v vojni uccidere in guerra
kuga mori kokoši la peste sta sterminando il pollame
pren. moriti čas ammazzare il tempo
2. pren. (uničevati, škodovati) danneggiare:
slana mori rože la brina danneggia i fiori
3. scocciare, infastidire, stufare:
pog. ta pa zna moriti è un terribile scocciatore, rompiscatole, un rompi
4. pren. (povzročati občutek nejevolje) tormentare
5. nareč. spegnere:
moriti apno spegnere la calce - mórje (-a) n
1. mare:
reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
pluti po morju navigare
potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
potisniti ladjo v morje varare una nave
gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
vihar na morju tempesta di mare; uragano
globoko, plitvo morje mare profondo, basso
modro morje mare azzurro
mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
na odprtem morju in alto mare
peščeno morje mare di sabbia
nekdo je padel v morje! uomo in mare!
geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure
2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare
3. (morska voda) mare
4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
pren. v morje vreči buttare a mare
pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
geol. brahično morje mare salmastroso
mrtvo morje mare morto
notranje morje mare interno
obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
morje ljudi un fottio di gente
PREGOVORI:
hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano - mormorare
A) v. intr. (pres. mormoro)
1. šušteti; šumeti, šumljati; žuboreti
2. mrmrati, šepetati, šušljati
3. mrmrati, opravljati:
il paese è piccolo, la gente mormora pren. majhen, opravljiv kraj
B) v. tr. mrmrati, šepetati - mōrsa f
1. tehn. primež
2. pren. stisk; objem
3.
morse pl. nazobčani okraski
4. (mordacchia) jezični precep (mučilna naprava):
mettere la morsa a qcn. pren. natakniti nagobčnik, prisiliti koga k molku - mortificare
A) v. tr. (pres. mortifico)
1. ponižati, poniževati, žaliti; trpinčiti:
mortificare la carne trpinčiti meso, mrtvičiti čutnost
2. med. mrtviti
B) ➞ mortificarsi v. rifl. (pres. mi mortifico)
1. kaznovati se; trpinčiti se
2. relig. zatajevati, mrtvičiti se - mosca
A) f
1. zool. hišna muha (Musca domestica):
mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)
2.
essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
morire come le mosche pren. cepati kot muhe
non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!
3. pren. tečnež, nadležnež:
mosca cocchiera postavljač, samozvani šef
4. kozmet. (lepotna) muha
5. rib. muha
6.
mosca cieca igre slepe miši
PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo
B) agg. invar. šport mušje kategorije
C) m invar. šport atlet mušje kategorije - mōssa f
1. kretnja; ekst. voj. premik, premikanje:
spiare le mosse del nemico skrivaj opazovati sovražnikovo premikanje
2. gib, kretnja, gesta
3. pren. akcija, poteza, korak:
mossa falsa, errata narobe, zgrešena poteza
4. pren. začetek:
essere sulle mosse (di) biti na tem, da
prendere le mosse da začenjati s
5. šah poteza:
scacco matto in due mosse šah mat v dveh potezah
rubare la mossa prehiteti nasprotnika