mobilizácija (-e) f
1. mobilitazione
2. voj. mobilitazione, chiamata alle armi; precettazione (tudi ekst.):
razglasiti mobilizacijo bandire la mobilitazione
delna, poskusna, splošna mobilizacija mobilitazione parziale, sperimentale, generale
Zadetki iskanja
- móč (-í) f
1. forza; vigore:
imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico
2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando
3. forza, potenza:
naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
moč vodovoda la potenza dell'acquedotto
4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
gospodarska moč države la forza economica di un Paese
jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati
5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
pravica je brez moči la giustizia è impotente
6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
moč vetra la forza del vento
moč glasu la forza della voce
moč volje forza di volontà
7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante
8. na vso moč (v adv. rabi):
hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
na moč lep avtomobil una macchina bellissima
9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
meriti moči misurare le forze, gareggiare
priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
truditi se po najboljših močeh fare il possibile
biti pri moči essere robusto
biti še pri močeh essere ancora in gamba
ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
moč usode la forza del destino
z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
moč razuma l'impero della ragione
gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
moč domišljije la potenza della fantasia
nadnaravna moč potere soprannaturale
pogajalska moč potere contrattuale
voj. zastraševalna moč potere deterrente
rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
mladostna moč il vigore della giovinezza
moč vina il vigore del vino
kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
elektr. delovna moč forza motrice
strojn. efektivna moč rendimento effettivo
strojn. imenska moč forza nominale
fiz. konjska moč cavallo vapore
ekon. kupna moč potere d'acquisto
kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
fiz. moč stroja potenza della macchina
fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
strelna moč orožja potenza di fuoco
PREGOVORI:
v slogi je moč l'unione fa la forza - môčen | močán (-na -o) adj.
1. forte; robusto; potente; forzuto; gagliardo:
močan kot bik forte come un toro
močan avto automobile potente
močan značaj carattere forte
2. (ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo) forte:
močni zobje denti forti
močne korenine radici forti
močna industrija industria sviluppata
močno turistično središče importante centro turistico
3. (zelo odporen proti zunanjim silam) forte, resistente:
močna tkanina tessuto resistente
4. (ki ima tako značilnost, da more uveljavljati svojo voljo, svoj vpliv) forte
5. pren. (ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo) forte:
ima močne boke ha fianchi forti, è forte di fianchi
ženska močnih prsi donna dal seno prepotente
evf. zelo močna ženska donna molto grassa
6. (v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri) forte; potente:
močen strup veleno potente
močne cigarete sigarette forti
močna kava caffè forte
močno vino vino forte
7. (zelo hranljiv, kaloričen) sostanzioso:
pripraviti močan zajtrk preparare una colazione sostanziosa
8. (ki presega navadno stopnjo glede na posledice, količino oziroma obseg, čutno zaznavnost, intenzivnost) forte; violento:
pihal je močan veter soffiava un vento forte
naredil je močan požirek fece una sorsata abbondante
močan vonj odore forte
močan glas voce forte
močan vpliv, vtis influsso, impressione forte
močne barve colori violenti
9. (ki presega običajno stopnjo) grande; grosso:
močan talent grande talento
močne besede parole grosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. predstavniki močnega spola i rappresentanti del sesso forte
imeti močne živce avere i nervi saldi
imeti močne karte avere buone carte
v hiši manjka močnih rok in casa manca un padrone capace
politika močne roke la politica della mano pesante
močno krmilo foraggio condensato
močna kislina acido concentrato
meteor. močen jugozahodnik libecciata
močen vzhodni veter levantara
močen poteg stratta, strattona
močen stisk strizzone
močen sunek trabalzone
močen udarec sculaccione, pestone; pog. svirgola
šport. močen strel stangata, stoccata, bolide
močen val frangente
PREGOVORI:
prazen sod ima močen glas le teste di legno fan sempre del chiasso - môči (mórem)
A) imperf.
1. potere:
ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi
2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo
3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo
4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
ne morem ga videti non posso vederlo
ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano
5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
to bi moglo biti res potrebbe essere vero
jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere
6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo
7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto
B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...
C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora - močíti (móčim) imperf. ➞ zmočiti
1. bagnare, inumidire; spruzzare:
močiti lase bagnare, inumidire i capelli
tri dni nas je močilo piovve per tre giorni
močiti koga z mrzlo vodo spruzzare qcn. con acqua fredda
2. orinare, pog. pisciare:
med. močiti posteljo bagnare il letto (per enuresi notturna), pisciare nel letto
močiti grlo bagnarsi la gola, bere, sbevazzare
močiti lica, oči piangere
močiti grob z gorkimi solzami piangere sulla tomba di qcn., piangere la morte di qcn.
močiti lan, konopljo macerare il lino, la canapa
ni še dolgo tega, kar je močil plenice ancora ieri pisciava nel letto - mōda f
1. obl. moda, gospodujoča noša; šege, navade:
moda per bambini otroška moda
la moda dei capelli lunghi moda dolgih las
2. ekst. moda, modna industrija, trgovina:
alta moda visoka moda
moda pronta konfekcija (oblačila)
mode pl. ženska oblačila
3.
di moda, alla moda moden, v modi, moderen:
quest'anno è di moda il verde letos je v modi zelena barva
abito alla moda modna obleka
tornare di moda biti spet moderen
uscire di moda priti iz mode - móda (-e) f
1. moda:
moda dvajsetih let la moda degli anni venti
moška, ženska moda moda maschile, femminile
visoka moda alta moda
sejem mode la fiera della moda
oblačiti se po modi vestirsi alla moda
novosti na področju mode novità della moda
modeli italijanske mode i modelli della moda italiana
2. ekst. moda; corrente:
dolga krila niso več v modi le gonne lunghe non sono, non vanno più di moda
film, knjiga, počitnice v modi film, libro, vacanze di moda, alla moda
zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
priti iz mode uscire di moda - modél (-a) m
1. modello:
model jadrnice, stroja modello di veliero, di motore
jadralni model modello di aliante
2. (kdor se daje na razpolago za upodabljanje) modello, modella:
moški, ženski model modello, modella
3. (vzorec, oblika) modello:
razviti lasten gospodarski model sviluppare un proprio modello di economia
4. (industrijski izdelek, ki se po obliki, značilnosti razlikuje od drugih istovrstnih) modello:
tovarna je predstavila nove modele avtomobilov la fabbrica ha presentato i nuovi modelli di automobili
5. forma, stampo; modello:
obl. ekskluzivni modeli modelli in esclusiva
trg. izvensezonski modeli modelli fuori stagione
metal. matični model forma madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
matematični model modello matematico
ekon. ekonometrični model modello econometrico
arhit. model stanovanjskega bloka plastico di caseggiato
prvi model pisalnega stroja il primo tipo di macchina per scrivere
(frizerski) model glave testiera - modêren (-rna -o) adj.
1. (sodoben) moderno, attuale, contemporaneo:
moderni človek l'uomo moderno
moderni jeziki le lingue moderne
moderno gospodarstvo economia moderna
2. (ki vsebuje najnovejše tehnične pridobitve) moderno;
moderen hotel albergo moderno
moderna vzgoja educazione moderna
3. (ki upošteva najnovejše umetnostne tokove) moderno:
moderno slikarstvo la pittura moderna
4. (ki upošteva najnovejše norme, je v skladu z modo svojega časa) moderno:
moderna zakonca una coppia moderna
moderna frizura una pettinatura moderna
5. (ki ustreza splošnemu okusu določenega časa) moderno, di moda, alla moda, in voga:
športna krila so moderna le gonne casual sono di moda
alp. moderna alpinistika l'alpinismo moderno
um. moderna galerija galleria d'arte moderna
moderna numizmatika la numismatica moderna
šport. moderne olimpijske igre le olimpiadi moderne
moderni peteroboj il pentathlon moderno - modróst (-i) f
1. saggezza, senno, assennatezza:
višek modrosti il colmo della saggezza
bibl. knjige modrosti libri sapienzali
2. detto, adagio:
stara modrost pravi: kamen do kamna palača un vecchio adagio recita, insegna: a granello a granello s'empie lo staio
3. pensiero; pren. conoscenza
4. rel. prudenza;
kamen modrosti pietra filosofale
PREGOVORI:
previdnost je mati modrosti la saggezza lascia al caso men che può
stara kost je modrost la vecchiaia ha per compagna l'esperienza - mōggio m (f pl. -gia) mernik (mera, posoda):
a moggia pren. na mernike, veliko
mettere la fiaccola sotto il moggio pren. biblijsko postavljati luč pod mernik (skrivati resnico pred drugimi) - moglie f žena, soproga:
dar la figlia in moglie dati hčer za ženo
dare i calzoni alla moglie pustiti ženi, da nosi hlače
prender moglie poročiti se, oženiti se
PREGOVORI: tra moglie e marito non mettere il dito preg. ne vtikaj nosu v družinske zadeve
moglie e buoi dei paesi tuoi preg. po ženo in vole samo v domači kraj - mogóč (-a -e) adj.
1. possibile; eventuale; virtuale (tudi fiz. );
niti najmanjši dvom ni več mogoč non è possibile nutrire il ben minimo dubbio
2. ves mogoči pren. (številen in raznovrsten) (di) tutto, disparato, possibile (e immaginabile):
prihajali so vsi mogoči ljudje veniva la gente più disparata
lepaki vseh mogočih barv manifesti di tutti i colori
prodaja vse mogoče stvari vende di tutto
izgovarja se na vse mogoče načine cerca le scuse più possibili e immaginabili - mój (-a -e)
A) adj.
1. mio:
moja hiša la mia casa
moje mnenje il mio parere
moja domovina la mia patria
moj nasvet il mio consiglio
pog. ona ni moj tip non è il mio tipo
2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei
3. (izraža čustven odnos) mio:
sin moj figlio mio
moj gospod mio signore
4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
pri moji duši in fede mia
moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ali si kaj moj? mi vuoi bene?
on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi
B) moj (-a -e) m, f, n
moj je danes v službi mio marito oggi lavora
mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
moja bo obveljala sarà come ho detto io
pog. po mojem secondo me - mójster (-tra) m
1. pren. (kdor zna kaj dobro narediti) maestro:
ta zidar je mojster un muratore che è un vero maestro
mojster besede bravo scrittore
mojster dleta bravo scultore
mojster taktirke bravo direttore d'orchestra
stari mojstri i classici
2. (najvišje usposobljen v obrtni stroki) maestro, mastro:
kuharski, predilni, tesarski mojster maestro cuoco, filatore; mastro d'ascia
vaja dela mojstra la pratica fa il maestro
mojster skaza guastamestieri
mojster in pol maestro provetto
kor. baletni mojster direttore del corpo di ballo
hist. cehovski mojster maestro di corporazione
muz. koncertni mojster primo violino
šah. mednarodni, nacionalni mojster maestro internazionale, nazionale
gled. odrski mojster tecnico allestitore
rad. tonski mojster tecnico del suono
PREGOVORI:
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro - mojstrováti (-újem) imperf.
1. esercitare una professione, fare l'artigiano
2. dominare, controllare
3.
mojstrovati jezik modellare alla perfezione la lingua
mojstrovati verze verseggiare - móka1 (-e) f
1. farina:
mleti, presejati moko macinare, setacciare la farina
bela, črna moka farina bianca, integrale
ječmenova, koruzna, pšenična moka farina di orzo, di granturco (farina gialla), di grano
krušna moka farina di pane
pren. gledati kakor miš iz moke guardare con occhi assonnati
2. farina:
kokosova moka farina di cocco
krompirjeva moka fecola
krmilna moka farina da foraggio
sladkorna moka zucchero a velo
3. nareč. agr. (poprh) pruina
4. bot. (mokovec) sorbo (Sorbus aria)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
hmeljna moka luppolino
kostna moka farina di ossa
lesna moka segatura
mehka moka fior di farina, farina fine
mesna moka farina di carne
ribja moka farina di pesce - móker (-kra -o)
A) adj.
1. bagnato:
mokra cesta strada bagnata
mokra obleka abito bagnato
moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
moker omet intonaco fresco
mokro čelo fronte madida di sudore
mokro oko occhio bagnato di pianto
2. umido:
moker svet terreno umido, landa umida
3. pren. piovoso:
moker april aprile piovoso
4. teh. a umido:
mokri tisk stampa a umido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
mokra barva vernice fresca
kem. mokra destilacija distillazione frazionata
teh. mokra montaža montaggio a umido
obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
alp. mokri plaz lavina di neve umida
adm. mokri žig timbro a inchiostro
kozm. mokro britje rasatura a umido
B) mókri (-a -o) m, f, n
na mokrem sedeti sedere sul bagnato
iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare - molčáti (-ím) imperf.
1. tacere (tudi ekst.):
topovi molčijo i cannoni tacciono
2. pren. tacere, stare zitti, non fiatare:
molčati kot grob, kamen, zid tacere come una tomba
molči, tepec, saj nič ne veš e tu stupido, sta' zitto, tanto non sai niente
3. pren. (ne objavljati literarnih del) non pubblicare:
po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal dopo l'esordio il poeta non pubblicò poesie per vari anni
PREGOVORI:
kdor molči, devetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio è d'oro
kdor molči, pritrjuje chi tace conferma - mōle1 f
1. gmota, masa; masivna zgradba:
la mole del K2 gmota gore K2
Mole Antonelliana arhit. Antonellijev stolp (v Torinu)
all'ombra della Mole pren. v Torinu
2. pren. razsežnost, obsežnost, velikost:
ho finito una notevole mole del lavoro končal sem precej dela