Franja

Zadetki iskanja

  • obravnáva (-e) f

    1. discussione:
    dati, predložiti osnutek zakona v obravnavo dare, proporre in discussione il progetto di legge

    2. jur. dibattito, dibattimento; processo:
    udeležiti se obravnave partecipare, prendere parte al dibattito
    končati, odložiti, prekiniti obravnavo concludere, rimandare, interrompere il dibattimento
    glavna obravnava dibattimento
    zapuščinska obravnava dibattito successorio
  • obràz (-áza) m

    1. faccia, viso, volto:
    suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
    bled obraz volto pallido
    grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

    2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
    kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
    boječ, plah obraz volto timido
    hud, jezen obraz volto adirato
    nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

    3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
    pokazati na obrazu far sembiante di
    Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
    obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
    obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
    obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
    delati obraze fare smorfie
    delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
    pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
    lagati v obraz mentire spudoratamente
    metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
    pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
    ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
    v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
    kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
    zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
    soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
    človek z dvema obrazoma persona ambigua
    med. hipokratični obraz facies ippocratica
  • obrís (-a) m

    1. contorno (tudi ekst.), profilo, silhouette:
    v daljavi razločiti obrise mesta distinguere in lontananza i contorni della città
    pren. v obrisih a grandi linee, a grandi tratti

    2. (opis, oris) disegno, scorcio:
    gled. obris odrskega dejanja canovaccio
  • obsôdba (-e) f jur. condanna; ekst. condanna, deplorazione, deprecazione:
    izreči obsodbo emanare una condanna
    pogojna obsodba condanna con la codizionale, condanna condizionale
    obsodba na denarno, zaporno kazen condanna a pena pecuniaria, alla prigione
    obsodba v odsotnosti condanna in contumacia
    izzvati splošno obsodbo suscitare la deplorazione generale
  • obstánek (-nka) m

    1. esistenza; sopravvivenza:
    boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
    žarg. šport. zmaga, ki zagotavlja obstanek v ligi una vittoria che assicura la non retrocessione

    2.
    ne imeti obstanka non aver pace, requie
    pri njem denar nima obstanka spende, scialacqua tutti i soldi; ha le mani bucate
  • obtičáti (-ím) perf. fermarsi, arrestarsi; soffermarsi; (v govoru) impaperarsi; incepparsi:
    alp. obtičati v steni incrodarsi, arrocciarsi
  • obudíti (-ím) | obújati (-am) perf., imperf.

    1. rianimare:
    obuditi z umetnim dihanjem rianimare con la respirazione artificiale

    2. risvegliare, risuscitare, richiamare alla memoria, rievocare; restaurare; restituire:
    obuditi (oživiti)
    starinske običaje restaurare le antiche usanze

    3. (vzbuditi, vzbujati) svegliare, destare, ridestare:
    učitelj je znal obuditi v učencih ljubezen do lepega il maestro ha saputo destare negli scolari l'amore per il bello
  • obút (-a -o) adj. calzato; con le scarpe:
    obut v škornje stivalato
    Obuti maček (v pravljici) Gatto con gli stivali
  • obvestíti (-ím) | obvéščati (-am) perf., imperf. informare, avvertire, avvisare, dare notizia (di qcs. a); notificare; segnalare; ragguagliare:
    starše obveščamo, da bo vpis v prvi razred prihodnji torek si informano i genitori che l'iscrizione alla I classe avrà luogo martedì prossimo
    obvestiti policijo avvertire la polizia
    knjiž. koga o kom, o čem obvestiti rendere edotto qcn. su qcs.
  • obvézati (-véžem) | obvezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. med. bendare, fasciare:
    obvezati rano bendare, fasciare la ferita

    2. obbligare, impegnare, vincolare:
    obvezati koga k molku imporre a qcn. il vincolo del silenzio

    B) obvézati se (-véžem se) | obvezováti se (-újem se) perf., imperf. refl. impegnarsi, incaricarsi:
    podjetje se je obvezalo, da bo dela končalo v tem letu l'impresa si è incaricata di finire i lavori entro l'anno
  • obviséti (-ím) perf. restare attaccato, rimanere appeso; pendere;
    na licih mu je obvisel zadovoljen smehljaj sul viso si disegnò un sorriso di soddisfazione
    pren. vprašanje je obviselo v zraku la domanda restò sospesa a mezz'aria
    pren. njegovo življenje je obviselo na nitki la sua vita è appesa a un filo
  • obžalovánje (-a) n dispiacere, disappunto, rincrescimento, rammarico, deplorazione:
    ni skrival svojega obžalovanja non nascondeva il proprio disappunto
    čutiti obžalovanje provare dispiacere, rammaricarsi per
    živeti v obžalovanja vrednih razmerah vivere in condizioni pietose
  • ōcchio m (pl. -chi)

    1. oko:
    avere gli occhi dobro videti
    dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
    spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
    mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
    guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
    sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
    cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
    in un batter d'occhio v trenutku
    strizzare l'occhio pomežikniti
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
    a occhi aperti pren. zelo pazljivo
    chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
    a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
    guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
    come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
    a quattr'occhi na štiri oči
    a vista d'occhio vidno
    occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

    2. pogled, vid:
    tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
    colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
    a occhio e croce pren. približno
    gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
    fare l'occhio a privaditi se na
    dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
    saltare agli occhi pren. biti v oči
    a perdita d'occhio do koder seže pogled
    mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
    mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

    3. pren.
    costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

    4. pren. oko, občutek za lepo:
    anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
    pascer l'occhio pasti oči

    5. pren. oko, izraz:
    fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
    fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

    6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
    occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
    gli occhi del mondo javno mnenje
    agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
    perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
    avere buon occhio znati izbirati
    vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

    7. pren. pozor:
    occhio! pozor!
    occhio alle curve! pazi na ovinke!

    8.
    i due occhi del cielo sonce in luna
    i mille occhi del cielo zvezde
    occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
    trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
    occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
    occhio magico radio magično oko
    occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

    9. luknja, odprtina:
    occhi del formaggio luknje v siru

    10. bot. popek, očesce

    11. zool.
    occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

    12. arhit.
    occhio di bue volovsko oko
    uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

    13. miner.
    occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
    PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
    in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko
  • occupare

    A) v. tr. (pres. ōccupo)

    1. zasesti; zavzeti; okupirati:
    il nemico occupò tutto il paese sovražnik je zasedel vso deželo
    occupare un posto zasesti mesto, sedež; sesti
    occupare un appartamento vseliti se v stanovanje
    occupare il Palazzo d'Inverno pren. nasilno prevzeti oblast

    2. biti (na položaju), imeti funkcijo, opravljati dolžnost; zaposliti, zaposlovati:
    occupare la carica di segretario biti tajnik
    l'hano occupato alle poste zaposlili so ga na pošti

    3. zasesti, zasedati prostor:
    le macchine occupano tutto il marciapiede avtomobili zasedajo ves pločnik
    occupare la vista pren. ovirati pogled

    4. (utilizzare) uporabiti, uporabljati; izkoristiti, izkoriščati:
    occupare il tempo libero (con) izkoriščati prosti čas (s, z)

    B) ➞ occuparsi v. rifl. (pres. mi ōccupo)

    1. ukvarjati se (s, z), baviti se (s, z); skrbeti (za):
    occuparsi di filatelia ukvarjati se s filatelijo
    occuparsi degli ospiti skrbeti za goste

    2. zaposliti, zaposlovati se:
    occuparsi in una ditta di export zaposliti se v izvoznem podjetju

    3. (impicciarsi) vtikati nos:
    occuparsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
  • ocenljív (-a -o) adj. valutabile, estimabile; pren. ponderabile:
    ekst. ocenljiv v denarju monetabile
  • očíten (-tna -o) adj. evidente, ovvio, manifesto, incontestabile, innegabile, indiscusso; flagrante; aperto:
    to je očitno izkazovanje moči è un aperta manifestazione di potenza
    biti v očitnem protislovju essere in flagrante contraddizione
    očitna resnica truismo
  • oddája (-e) f

    1. consegna; (o nepremičnini) affitto, locazione:
    dohodek od oddaje nepremičnine reddito ricavato dalla locazione di un bene immobile
    hist. obvezna oddaja ammasso obbligatorio

    2. rad. trasmissione; emissione; rubrica:
    radijska, televizijska oddaja trasmissione radiofonica, televisiva
    živa oddaja, oddaja v živo trasmissione in diretta
  • oddájanje (-a) n

    1. consegna

    2. fiz. emissione; rtv. trasmissione, telediffusione:
    oddajanje glasu (izgovarjanje) emissione di voce

    3. (oddajanje sob) affitto, locazione

    4. jur.
    oddajanje v podzakup subenfiteusi
  • oddájati (-am) | oddáti (-ám) imperf., perf.

    1. consegnare, recapitare; dare, presentare

    2. (v najem) dare in affitto, affittare, locare:
    oddajati v najem sobo affittare una camera

    3. emettere; diffondere; secernere; sprigionare

    4. rtv. trasmettere; emettere:
    oddajati radijske valove emettere onde radio
  • odéti (odénem) | odévati (-am)

    A) perf., imperf. (ri)vestire, (ri)coprire; ekst. ammantare:
    pren. odevati preteklost s slavo ammantare il passato di gloria

    B) odéti se (odénem se) | odévati se (-am se) perf., imperf. refl. vestirsi, coprirsi; ammantarsi:
    polje se odeva v zeleno (zeleni) la campagna si veste di verde
    vas se je odela v čudovit mir il villaggio sprofondò in una incantevole quiete
    odeti se v sen sprofondare nel sonno