curatore m (f -trice)
1. pravo skrbnik, skrbnica; varuh, varuhinja; kurator:
curatore del minore mladoletnikov skrbnik
curatore del fallimento stečajni upravitelj
2. urednik:
il curatore di un'antologia urednik antologije
Zadetki iskanja
- curculione m zool.
curculione del melo jabolčni cvetožer (Anthonomus pomorum) - custōdia f
1. varstvo, varovanje:
avere in custodia qcs. varovati kaj
agente di custodia ječar, paznik
custodia preventiva pripor
2. tok, tulec, škatlica, etui:
la custodia degli occhiali etui za naočnike
la custodia del violino tok za violino
3. relig. ciborij - čár (-a) m knjiž. incanto, fascino, bellezza:
čar zvezdnega neba l'incanto del cielo stellato
ženski čari grazie, bellezze muliebri
razkazovati svoje čare ostentare le proprie grazie - čàs (čása) m
1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo
2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi
3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia
4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo - časopís (-a) m
1. giornale; corriere; gazzetta:
brati, izdajati časopis leggere, stampare un giornale
naročiti se na časopis abbonarsi a un giornale
jutranji, večerni časopis giornale del mattino, della sera
športni časopis giornale sportivo, gazzetta dello sport
stenski časopis giornale murale; dazebao, tazebao
2. (revija) rivista; periodico:
ilustrirani, leposlovni, modni časopis rivista illustrata, letteraria, di moda - část (-í) f
1. (dostojanstvo, ponos; ugled, veljava, dober glas) onore, decoro; dignità:
veliko dati na svojo čast tenere molto al proprio onore
biti komu pod častjo essere per qcn. un punto d'onore a non...
gre za mojo čast ne va del mio onore
(kot vljudnostna fraza)
čast mi je sporočiti Vam ho l'onore di informarla
'XY'. 'Čast mi je!' 'XY'. 'Piacere!', 'Onorato!'
omadeževati čast nekoga macchiare, ledere l'onore di qcn.
delati čast komu fare onore a qcn.
jur. žalitev, razžalitev časti offesa, oltraggio all'onore
2. (priznanje veljave, spoštovanje, slava) onore:
izkazati komu čast onorare qcn.
storiti kaj komu v čast fare qcs. in onore di qcn.
šteti si v čast, da essere, sentirsi onorato di, per
pren. vsa čast jim, pogumno so se borili (agli avversari) tanto di cappello per come si sono battuti
3. (dejanje v znamenje spoštovanja) onore, onori:
izkazati komu zadnjo čast rendere gli estremi onori a qcn. - če
A) konj.
1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
(za izražanje skromnega mnenja) se:
če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
(za izražanje ugibanja):
kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
(za izražanje želje, omiljenega ukaza):
kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
(v eliptičnih izrazih) se:
prekliči, če ne... ritratta, se no...
2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati
3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro
4. (v vzročnih odvisnikih) se:
jej, če ti rečem mangia, se te lo dico
5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto
6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če le sempre che, soltanto che
če seveda beninteso che
če sploh seppure
B) subst. se:
nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se! - čebrìč (-a) m
1. bigonciolo, tinello; bagnarola; tinozza
2. gost. secchiello:
čebrič z ledom secchiello del ghiaccio - čebúlica (-e) f
1. dem. od čebula cipollina
2. bot. cipolla, bulbo:
tulipanova čebulica bulbo del tulipano
3. anat. bulbo:
dlačna, lasna čebulica bulbo pilifero
4. bot.
dvolistna morska čebulica scilla (Scilla bifolia) - čeljúst (-i) f
1. anat. mascella:
spodnja, zgornja čeljust mascella inferiore, superiore
pog. pren. dobiti jih po čeljusti buscarle per aver chiacchierato troppo
2. pren. pejor. chiacchierone, ciarlatano, parolaio
3. teh. mascella, ganascia (della tenaglia, morsa); šport. staffa (sci)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. drobilne čeljusti ganasce del frantoio
avt. zavorne čeljusti ganasce del freno - čêlo (-a) n
1. anat. fronte; pren. faccia:
gubati, grbančiti čelo aggrottare, corrugare la fronte
nizko, visoko čelo fronte bassa, alta
voj. s čelom levo! front'a sinist!
2. (sprednji del skupine) testa; testata:
biti na čelu, postaviti, stopiti na čelo essere alla testa di, porsi alla testa di
3. (začetni del predmeta) fronte, prospetto (edificio), capo (tavola)
4. (manjša končna ploskev podolgovatega orodja) testa (martello, cuneo)
5. arhit. fronte (dell'edificio); mont. fronte (miniera)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
um. nadvratno čelo timpano
geogr. čelo ledenika fronte del ghiacciaio - čéšpljev (-a -o) adj.
1. di susino:
češpljev kapar cocciniglia del prugno
2. di, della susina; di susine:
gastr. češpljevi cmoki gnocchi di susine - četrtlétje (-a) n trimestre:
šol. redovalna konferenca ob koncu četrtletja scrutinio alla fine del trimestre - čéz1 adv.
1. (izraža gibanje na drugo stran) oltre; di là, di qua:
priti čez attraversare, passare di là
2. (onkraj) di là, dall'altra parte
3. (izraža preseženo mero) più, oltre:
možu je šestdeset let in čez ha sessant'anni e passa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
čez in čez completamente, del tutto
pog. komu dati kaj čez lasciare qcs. a qcn.
pog. dati, vreči čez vomitare
pog. imeti koga čez aver cura di qcn.
pog. iti čez traboccare
pog. iti čez (v tujino) passare clandestinamente il confine
pog. (v ljudskem petju) peti čez crescere di voce
pog. delati na čez lavorare a forfait - čistílnica (-e) f
1. (za čiščenje oblek):
kemična čistilnica lavasecco, laboratorio di lavaggio a secco
2. (obrat v tovarni):
metal. livarska čistilnica reparto sbavatura
čistilnica bombaža reparto pulitura del cotone
čistilnica nafte, sladkorja raffineria di petrolio, di zucchero
3. (stroj za čiščenje žita) pulitrice (del grano) - čítati (-am) imperf. ➞ prečitati
1. leggere:
znati čitati in pisati saper leggere e scrivere
čitati na glas leggere ad alta voce
2. (razumevati dogovorjene znake) leggere:
čitati note leggere le note
3. pren. leggere, comprendere, intuire:
čitati z obraza, na obrazu leggere sul volto
čitati misli leggere nel pensiero
4. pren. (napovedovati) leggere:
čitati usodo leggere nel libro del destino - článstvo (-a) n
1. membri, soci
2. qualità, titolo di membro:
podeliti častno članstvo komu nominare qcn. membro onorario, insignire qcn. del titolo di membro onorario - člôvek (-éka) m pl. ljudje
1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale
2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore
3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?
4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco - čòp2 (čôpa) m (cof) nappa; fiocco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lov. gamsov čop barba di camoscio
arhit. (strešni) čop padiglione (del tetto)