Franja

Zadetki iskanja

  • menare

    A) v. tr. (pres. meno)

    1. voditi, peljati:
    menare buono pren. nositi srečo
    menare il can per l'aia pren. ovinkariti
    menare qcn. per il naso pren. voditi koga za nos

    2. živeti, preživljati

    3. zadati (udarce); tepsti:
    menare botte da orbi močno udarjati
    zitto, se no ti meno! tiho, sicer jih dobiš!

    4.
    menare la coda mahati z repom
    menare i piedi hitro hoditi
    menare la frusta vihteti bič, tolči z bičem

    5. izzivati; povzročiti, povzročati:
    menare scandalo izzvati škandal
    menare vanto hvaliti se, bahati se

    B) ➞ menarsi v. rifl. (pres. mi meno) tepsti, pretepati se
  • meníški (-a -o) adj. rel. monastico, fratesco; da monaco, da frate; cenobitico; certosino:
    meniško življenje vita monastica
    meniška kuta tonaca, saio (di frate, di monaco)
    meniški redovi ordini monastici
    sleči meniško kuto sfratarsi, gettare la tonaca alle ortiche
    meniška zvijačnost astuzia fratesca
  • ménjati (-am) | menjávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
    menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
    menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari

    2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
    mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto

    3.
    menjati bivališče cambiare domicilio
    menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro

    4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
    človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
    ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
    težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
    posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
    menjati pogovor, temo cambiare il discorso
    avt. menjati prestavo cambiare la marcia
    fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
    prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
    od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
    šah. menjati figure scambiare le figure

    5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio

    B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.

    1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
    v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione

    2. variare, cambiare; voltarsi
  • menjáva (-e) f

    1. ekon. cambiamento, cambio; scambio; baratto:
    ugodna menjava dolarja cambio favorevole del dollaro
    menjava med državama narašča gli scambi fra i due paesi sono in aumento

    2. ekst. cambiamento; (ri)cambio; variazione; permutazione; vicenda:
    menjava vremena il cambiamento del tempo
    menjava izrabljenih delov il cambio dei pezzi vecchi
    menjava letnih časov la vicenda delle stagioni

    3. polit. alternanza, avvicendamento, cambio:
    menjava strank v vladi l'alternanza dei partiti al governo
    pren. menjava političnih funkcij il cambio della guardia

    4. avt.
    menjava prestave (brzine) cambio della marcia
  • mente f

    1. um, razum, pamet:
    mente acuta prodoren um
    aprire la mente a qcn. komu kaj razjasniti
    a mente riposata umsko spočit
    è una bella mente to je velik um
    saltare in mente priti na pamet

    2. misel, miselna pozornost:
    rivolgere la mente a qcs. na kaj misliti
    avere la mente in qcs. o čem vneto razmišljati

    3. spomin:
    sapere a mente znati na pamet
    tenere a mente spomniti, spominjati se
    uscire di mente pozabiti

    4. namera, namen:
    avere in mente (di) nameniti se
    ficcarsi in mente di fare qcs. nameravati, v glavo si vtepsti kaj
  • méra (-e) f

    1. misura:
    časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso

    2. (priprava za merjenje) misura:
    kontrolirati mere controllare, verificare le misure
    Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure

    3. (razsežnost) misura; taglia:
    vzeti mero prendere le misure
    po meri su misura

    4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità

    5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
    (ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
    čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
    delovati s pravo mero agire con misura, moderazione

    6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
    v koliki meri in quale misura
    v polni meri completamente, del tutto
    v veliki meri prevalentemete, perlopiù
    do neke, do določene mere fino a un certo punto
    zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo

    7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
    varnostne mere misure di sicurezza

    8. lit. metro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
    krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
    mera je polna la misura è colma
    imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
    imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
    ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
    ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
    mat. kotna mera unità di misura degli angoli
    največja skupna mera massimo comun divisore
    notranja mera misura interna
    ekon. obrestna mera tasso d'interesse
    profitna mera saggio dei profitti
  • meraviglia f

    1. začudenje, začudenost:
    destare la meraviglia čuditi, zbujati začudenje
    fare le meraviglie čuditi se
    mi fa meraviglia čudi me
    a meraviglia čudovito, odlično

    2. čudo:
    l'ottava meraviglia deseto čudo (tudi iron.);
    dire meraviglie (di) hvaliti, poveličevati

    3. bot.
    erba meraviglia ščir (Amaranthus)
  • mercanzia f trgov.

    1. blago:
    saper vendere la propria mercanzia uspešno se prodajati, znati se uveljaviti

    2. slabš. blago, roba
  • mercatura f redko trgovanje:
    esercitare la mercatura trgovati, ukvarjati se s trgovino
  • mērito m

    1. zasluga:
    a pari merito šport z istim časom, enako plasiran
    dare merito a qcn. di qcs. priznati komu zasluge za kaj
    la riuscita va, torna a merito di tutti i collaboratori za uspeh so zaslužni vsi sodelavci

    2. ekst. vrednost:
    opera di nessun merito delo brez vsakršne vrednosti

    3. plačilo:
    Dio ve ne renda merito! Bog poplačaj!

    4. bistvo:
    entrare nel merito di una questione lotiti se bistva, razčleniti bistvo problema

    5. (v označevanju odlikovanj)
    medaglia al merito militare medalja za vojne zasluge
  • merjásec (-sca) m

    1. zool. maiale:
    merjasec in svinja il maiale e la scrofa
    divji merjasec cinghiale (Sus scropha)
    skopiti merjasca castrare il maiale

    2. vulg. lussurioso; violento

    3. nareč. agr. (obračalni plug) aratro a doppio vomere
  • mérnik (-a) m moggio (pl. moggia) (unità di misura e recipiente); hist. staio (pl. staia):
    pren. na mernike a moggia
    pren. postavljati luč pod mernik mettere la fiaccola sotto il moggio
  • mescolare

    A) v. tr. (pres. mescolo) mešati, zmešati, premešati (tudi pren.):
    mescolare l'acqua col vino mešati vino in vodo
    mescolare Ebrei e Samaritani šalj. strpati vse v en koš
    mescolare le carte igre mešati karte

    B) ➞ mescolarsi v. rifl. (pres. mi mescolo)

    1. pomešati, zmešati, premešati se:
    mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

    2. pren. vmešavati se:
    mescolarsi nelle faccende altrui vmešavati se, vtikati nos v tuje zadeve
  • mesó (-á) n

    1. (rdeče tkivo živalskega telesa kot hrana) carne:
    goveje, svinjsko, telečje meso (carne di) manzo, maiale, vitello
    konjsko meso carne equina
    kuhano, pečeno meso carne lessa, arrosto
    meso na žaru carne ai ferri, grill, grigliata
    meso v koščkih spezzatino
    meso v omaki potaggio

    2. (rjavkasto rdeče tkivo, zlasti mišičje) carne:
    krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala la pallottola ha ferito i tessuti muscolari senza danneggiare le ossa

    3. pren. (človeško telo) carne:
    trgovina s človeškim mesom commercio di carne umana
    bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
    rel. vstajenje mesa resurrezione della carne

    4. ekst. carne, polpa (dei frutti)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. beseda je meso postala il verbo s'è fatto carne
    vsak človek je iz mesa tutti siamo fatti di carne
    pravica, zakon je postal(a) meso in kri il diritto, la legge è diventata(o) effettiva(o)
    ideja mu je prešla v meso in kri l'idea gli è penetrata nel sangue
    lik je človek iz mesa in krvi il personaggio è un uomo in carne e ossa
    gastr. belo meso carne bianca
    med. divje meso carnume
  • mēsse f agr. žetev (tudi pren.):
    mettere la falce nella messe altrui pren. vtikati nos v tuje zadeve
    l'ultima opera gli è valsa una messe di lodi zadnje delo mu je prineslo obilo pohval
  • mêsti (mêtem)

    A) imperf. impers. nevicare forte

    B) imperf.

    1.
    mesti sneg portare la neve

    2. redko (brisati, odstranjevati) pulire; staccare
  • mésto (-a) n

    1. città; località, centro:
    mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
    stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
    industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
    mesto Trst la città di Trieste
    glavno mesto države la capitale del Paese
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

    2. luogo, posto; punto:
    na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
    mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
    parkirno mesto parcheggio, posteggio
    šport. startno mesto blocco di partenza
    voj. stražarsko mesto posto di guardia
    zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

    3. punto; brano, passo:
    varilno mesto punto di saldatura
    razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

    4. (prostor) posto:
    rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
    posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
    v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
    sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

    5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
    v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
    mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
    odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
    mesto tajnika un posto di segretario

    6. (s števnikom) posto:
    doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
    zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

    7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

    8. mat. posizione;
    decimalno mesto decimale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
    zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
    vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
    imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
    priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
    pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
    pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
    pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
    biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
    fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
    če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
    zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
    stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
    film. filmsko mesto cinecittà
    lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
    urb. jedro mesta centro storico
    odprto mesto città aperta
    šport. skok z mesta salto da fermo
    polit. volilno mesto sede elettorale
  • mestola f

    1. gosp. kuhalnica; penavka:
    tenere la mestola in mano pren. biti gospodar v hiši

    2. zidarska žlica; otepač (perice)

    3.
    mestole nareč. debele roke:
    menare la mestola požrešno jesti; tepsti, pretepati

    4. pren. dolga brada

    5. bot. (mestolaccia) podvodni trpotec, porečnica, porečnik (Alisma plantago)
  • méšan (-a -o) adj. misto; commisto; promiscuo:
    narodnostno mešano ozemlje territorio etnicamente misto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vest je sprejel z mešanimi občutki accolse la notizia con sentimenti contrastanti
    šport. plavati 400 metrov mešano nuotare sui 400 m misti
    ekon. mešana družba società mista
    mešana hrana alimentazione mista
    mešana komisija commissione mista
    agr. mešana kultura coltura mista
    alp. mešana naveza cordata mista
    pošta mešana pošiljka plico misto
    gastr. mešana solata insalata mista
    mešana šola scuola mista
    trgovina z mešanim blagom negozio di articoli misti
    gozd. mešani gozd bosco misto
    lingv. mešani naglasni tip tipo di accento misto
    žel. mešani vlak treno misto
    muz. mešani zbor coro misto
    mat. mešano število numero misto
    mešano gospodarstvo economia mista
    mešani zakon matrimonio promiscuo
    mešan sladoled giardino
    lingv. mešana tvorjenka parola macedonia
  • méšati (-am)

    A) imperf. ➞ zmešati, pomešati

    1. mescolare, mischiare:
    mešati polento mescolare la polenta

    2. mescolare, miscelare, impastare; rad. mixare, missare;
    mešati barve mescolare i colori
    mešati karte mescolare le carte
    mešati pijače miscelare le bevande, i cocktail
    mešati beton impastare il calcestruzzo

    3. mescolare, confondere:
    mešati imena, pojme confondere i nomi, i concetti
    mešati sanje z resničnostjo mescolare, confondere sogni e realtà

    4. pren. coinvolgere, intromettere

    5. pren. confondere (le idee), disorientare:
    taki filmi samo mešajo mladino sono pellicole buone soltanto a confondere le idee dei giovani
    dve uri sem mešal blato po hribih per due ore ho guazzato nel fango per i monti
    pog. mešati glavo dekletu far girare la testa alla fanciulla
    pog. nov avto mu meša glavo c'ha il chiodo della nuova automobile
    ne mešaj te godlje a voler sciogliere l'intrico si rischia di ingarbugliare ancora
    pog. mešati komu načrte, štrene mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    ne mešaj se med moža in ženo fra moglie e marito non mettere il dito

    B) méšati se (-am se) imperf. refl.

    1. mescolarsi:
    v njegovem glasu se mešata ginjenost in veselje nella sua voce si mescolano commozione e gioia

    2. farneticare, vaneggiare:
    vročico ima in meša se ji dalla febbre farnetica
    pren. vse to se mu je mešalo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente
    od dela, skrbi se mi kar meša dal lavoro, dalle preoccupazioni finirò con l'impazzire
    kaj se ti meša, da to delaš, govoriš?! macché hai le traveggole a fare, a parlare così?!