Franja

Zadetki iskanja

  • nevzdŕžen (-žna -o) adj.

    1. insopportabile, intollerabile, insostenibile:
    nevzdržne bolečine dolori insopportabili
    nevzdržne razmere condizioni intollerabili
    pren. nevzdržno stanje macina

    2. indifendibile, irragionevole (tesi)

    3. (neustavljiv) inarrestabile

    4. star. (nezmeren) intemperante, smoderato:
    nevzdržen v jedi in pijači intemperante nel mangiare e nel bere
  • nezavést (-i) f

    1. incoscienza:
    biti, ležati v nezavesti essere senza coscienza, privo di sensi
    pasti v nezavest perdere coscienza, svenire
    smejati se do nezavesti ridere a crepapelle
    biti pijan, utrujen do nezavesti essere ubriaco fradicio, stanco morto

    2. redko (podzavest) subcosciente
  • néžno adv.

    1. teneramente, delicatamente:
    nežno barvati knjiž. soffondere
    nežno gledati si v oči guardarsi teneramente negli occhi

    2. muz. dolce
  • niánsa (-e) f

    1. (odtenek) sfumatura, tocco, tonalità; nuance:
    barvna niansa sfumatura di colore
    v njegovem glasu je zaznati nianso upornosti nella sua voce si avverte un tocco di riluttanza
    pomenska niansa sfumatura di significato

    2. redko (vrsta, sorta) specie

    3. (v adv. rabi)
    za nianso un tantino
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • niēnte

    A) pron.

    1. nič:
    di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
    meno di niente prav nič
    niente di niente prav nič
    niente e poi niente prav nič
    fare finta di niente delati se neumnega
    fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
    finire in niente pren. splavati po vodi
    non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
    non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
    non fa niente nič ne de, nič zato
    non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
    non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
    non mancare di niente imeti vsega v izobilju
    non poterci fare niente biti brezmočen

    2. malenkost:
    cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
    uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
    contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)

    3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    hai saputo niente? ali si kaj zvedel?

    B) agg. pog. noben; nič:
    niente paura brez strahu!
    non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa

    C) m

    1. nič; ničla, niče:
    un bel niente prav nič; ne, sploh ne
    essere un niente biti niče
    ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
    venire su dal niente priti iz niča

    2. malenkost:
    basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost

    Č) avv.

    1. sploh ne:
    non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
    niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)

    2. prav malo
    PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič
  • níhati (-am) imperf.

    1. oscillare; dondolare, pencolare, pendolare, penzolare; fiz. vibrare:
    gladina vode niha il livello dell'acqua oscilla
    drevesa nihajo v vetru gli alberi oscillano al vento
    tr. mati je nihala otroka la madre cullava il bambino
    otrok niha z nogami il bambino penzola le gambe

    2. (spreminjati se) oscillare, variare; fluttuare:
    cene nihajo i prezzi oscillano
    mere strešnikov nihajo za nekaj centimetrov le dimensioni delle tegole variano di alcuni centimetri

    3. pren. tentennare, titubare
  • nítka (-e) f dem. od nit esile filo, filetto:
    pog. imeti srebrne nitke v laseh essere canuto
    bot. glivna nitka (hifa) ifa
    gled. lutke na nitkah burattini
    elektr. svetilna, žarilna nitka filamento a incandescenza
    zool. ožigalne nitke filamenti urticanti
  • nivelirajóč (-a -e) di livellamento; ekst. uniformatore:
    nivelirajoči tokovi v družbi tendenze uniformatrici nella società
  • nízati (-am)

    A) imperf.

    1. infilare (perle); infilzare

    2. disporre (uno dopo l'altro), far seguire:
    nizati besede v stavke disporre le parole in frasi

    3. enumerare; citare; raccontare

    B) nízati se (-am se) imperf. refl. susseguirsi; ekst. stendersi
  • nízek (-zka -o)

    A) adj.

    1. basso; piccolo; poco profondo:
    nizko čelo fronte bassa
    nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
    nizka voda acqua poco fonda
    čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
    preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

    2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
    nizka cena prezzo basso
    nizka kakovost qualità scadente
    nizka naklada piccola tiratura

    3. nižji (primernik) inferiore:
    nižji čin grado inferiore
    nižje sodišče tribunale di primo grado
    nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
    šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

    4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
    biti nizkega rodu essere di umile origine
    opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

    5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
    nizki nagoni bassi istinti

    6. nižji (primernik) biol. inferiore:
    nižje oblike življenja forme di vita inferiori
    nižje živali invertebrati
    elementarna, nižja matematika matematica elementare
    nižji delavec manovale
    voj. nižji oficir subalterno
    voj. nižji podoficir graduato
    knjiž. nižji sloji plebe
    hist. nižji vazal valvassore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
    grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
    meteor. nizka megla nebbia bassa
    elektr. nizka napetost bassa tensione
    meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
    ekon. nizki donos basso rendimento
    lov. nizki lov caccia minuta
    šport. nizki start partenza bassa
    šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
    nizek naslanjač marquise
    hidr. nizek vodostaj magra
    nizek ženski čevelj ballerina
    bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

    B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
    nižji (podrejeni) i subalterni
    na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile
  • noblésa (-e) f

    1. eccellenza, signorilità; raffinatezza; grazia:
    tako v oblačenju kot v vedenju kaže gospa neko posebno nobleso sia nel vestire che nel portamento la signora ha una sua particolare raffinatezza

    2. nobiltà; signori
  • nóč (-í) f

    1. notte; nottata:
    noč se dela si fa notte
    noč lega, pada, se spušča annotta
    prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
    dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
    v varstvu noči col favore delle tenebre
    biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
    biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
    delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
    čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
    pod noč a notte
    prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
    lahko noč! buona notte!

    2. pren. notte:
    noč srednjega veka la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati noč in dan lavorare giorno e notte
    imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
    pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
    zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
    evf. hčere, prijateljice noči prostitute
    geogr. bele noči notti bianche
    božična, sveta noč notte di Natale
    bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
    kresna noč solstizio d'estate
    polarna noč notte polare
    poročna noč notte nuziale
    hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
    hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
    rel. velika noč Pasqua
    pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
    PREGOVORI:
    noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
    nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno
  • nōdo m

    1. vozel:
    nodo d'amore okrasni vozel
    nodo comune navadni vozel
    nodo gordiano gordijski vozel (tudi pren.);
    nodo delle guide alpin. varovalni vozel
    nodo parlato navt. ladijski vozel
    fare un nodo al fazzoletto narediti vozel na robčku

    2. pren. zveza

    3. pren. ovira, težava:
    sciogliere il nodo razrešiti težavo, problem

    4. pren. vozel, bistvo, težišče

    5. pren.
    un nodo di lacrime ihtenje
    un nodo di tosse kašljanje, pokašljevanje
    ho un nodo alla gola nekaj se mi je zataknilo v grlu

    6. vozel, vozlišče:
    nodo ferroviario železniški vozel
    nodo stradale cestni vozel

    7. bot. odebelina (na veji)

    8. navt. vozel (enota za hitrost)

    9.
    punto a nodo obrt vozličasti vbod
    PREGOVORI: tutti i nodi vengono al pettine preg. vse se na koncu plača
  • Noè m biblijsko Noe
    noè ekst. starina, metuzalem:
    l'arca di Noè Noetova barka
    ai tempi di Noè v davnih, davnih časih
    far venire la barba di Noè pren. dolgočasiti
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • noi pron. m, f

    1. (v funkciji subjekta, zlasti poudarjeno) mi, me:
    noi siamo democratici mi smo demokrati
    siamo noi che dobbiamo ringraziare mi se moramo zahvaliti

    2. (v funkciji poudarjenega direktnega in indirektnega objekta) nas, nam:
    a noi! živeli!
    torniamo a noi vrnimo se k stvari

    3. (skupaj z raznimi predlogi)
    da noi pri nas (doma, v našem kraju)
    parlano di noi govorijo o nas
    vieni con noi pojdi z nami
    ci siamo messi d'accordo fra noi dogovorili smo se med sabo
    non sta in noi decidere nismo mi tisti, ki naj odločijo

    4. pog. toskansko mi (z glagolom v ednini):
    noi si va al mare in giugno mi gremo na morje v juniju

    5. (v funkciji subjekta z brezosebno vrednostjo) mi:
    quando noi vediamo quanta gente non ha da mangiare ko vidimo, koliko ljudi nima kaj jesti

    6. mi (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
    noi Carlo, re, decretiamo... mi, kralj Karel, ukazujemo...
    gli autori da noi citati avtorji, ki jih navajamo
  • nój (-a) m zool. struzzo (Struthio camelus); pl. noji struzioniformi (Strutioniformes):
    pren. tiščati glavo v pesek kot noj fare lo struzzo, nascondere la testa nella sabbia
  • nome m

    1. ime:
    il nome di una persona, di un animale ime osebe, živali
    nome comune, proprio jezik obče, lastno ime
    nome commerciale trgov. blagovna znamka
    nome depositato trgov. zaščitni znak
    nome di luogo krajevno ime, toponim
    a nome di qcn. v imenu nekoga
    a nome di qcs. (a titolo di) kot, za
    in nome di qcn. v imenu nekoga
    in nome di Dio Bog pomagaj!
    sotto nome di pod imenom
    atti senza nome pren. nizkotna, podla dejanja
    chiamare le cose col loro nome pren. reči popu pop, bobu bob

    2. osebno ime; priimek:
    nome d'arte umetniško ime, psevdonim
    nome di battaglia ilegalno ime
    nome di battesimo krstno ime
    nome di famiglia rodbinsko ime, priimek
    nome onorato, rispettabile spoštovano, čislano ime
    opera senza nome anonimno delo
    avere di nome, per nome imenovati se
    è un bel nome to je znana oseba
    fare il nome di qcn. imenovati koga, izdati ime nekoga

    3. pren. sloves, ugled; glas:
    avere buon, cattivo nome uživati dober, slab glas
    avere un nome in qcs. sloveti po čem

    4.
    nome di guerra hist. bojno ime (vojaških najemnikov)

    5. jezik samostalnik
  • non avv.

    1. ne:
    non ci vado ne grem; (poudarjeno z nikalnim zaimkom)
    non c'è nessuno nikogar ni; (poudarjeno skupaj z affatto, mica, punto)
    non ci credo mica ne verjamem
    che è, che non è nenadoma, kdove kako
    in men che non si dica v trenutku
    non c'è di che! prosim!, ni za kaj

    2. ne (v protivnih izrazih, disjunktivnih stavkih):
    lei non tu ona, ne ti
    gli piaccia o non če mu je všeč ali ne

    3. knjižno ne... niti

    4. ne (v retoričnih vprašanjih):
    ho ragione io, non è vero? imam prav, ali ne?

    5. (v pleonastični rabi)
    non appena mi vide, mi corse incontro brž ko me je videl, mi je stekel naproti
    non posso fare a meno di osservare che moram pripomniti, da
    per poco non cadevo skoraj bi padel

    6. (zanika samostalnik, pridevnik, prislov, pred katerim je)
    non altrimenti che tako kot
    non che ne zato, ker:
    non che sia stupido, ma è poco serio ne pravim, da je neumen, a je neresen
    non tutti sono d'accordo ne strinjajo se vsi