Franja

Zadetki iskanja

  • maturo

    A) agg.

    1. zrel:
    frutto maturo zrel sad

    2. zrel, zrelih let:
    essere maturo di anni biti v zrelih letih

    3. zrel, moder, razsoden, umirjen; goden:
    è molto maturo per la sua età za svoja leta je zelo zrel, razsoden

    4. zrel, pretehtan:
    decisione matura pretehtana odločitev

    5. zrel, ki je maturiral
    PREGOVORI: quando la pera è matura casca da sé preg. zrela hruška pade sama

    B) m (f -ra) šol. abiturient, abiturientka
  • mázati (mážem)

    A) imperf. ➞ namazati

    1. ungere; lucidare; spalmare; imbiancare, tinteggiare:
    mazati čevlje lucidare le scarpe
    mazati kruh z marmelado spalmare il pane di marmellata
    mazati steno tinteggiare, imbiancare la parete
    šport. mazati smučke sciolinare
    mazati z oljem oliare
    mazati z voskom incerare

    2. pog. (ličiti) truccare

    3. teh. ingrassare, lubrificare:
    mazati ležaje ingrassare i cuscinetti

    4. pren. (podkupovati) ungere:
    mazati koga ungere le ruote a qcn.

    5. (delati kaj umazano) sporcare, insudiciare, imbrattare, macchiare:
    pren. da bi sebe opral, druge maže per lavare se stesso, imbratta il buon nome degli altri

    6. pren. picchiare, menare:
    mazati koga s palico suonarle a qcn. col bastone

    7. žarg. igre giocare un carico (sulle carte del compagno)

    8. pog. pren. togliere d'impiccio qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. mazati si s čim roke sporcarsi le mani con qcs.
    šport. mazati koga battere qcn.
    pren. mazati komu oči gettare fumo negli occhi a qcn.

    B) mázati se (mážem se) imperf. refl.

    1. sporcarsi, macchiarsi, imbrattarsi

    2. (ličiti se) truccarsi, imbellettarsi

    3. pog.
    ven se mazati cavarsi d'impiccio
  • mazílo (-a) n kozm., farm. unguento, pomata, crema; linimento; strojn. lubrificante:
    hladilno mazilo pomata rinfrescante
    mazilo za kožo, lase pomata per la pelle, per capelli
    borovo, zeliščno mazilo pomata al boro, di erbe naturali
    mazilo zoper kurja očesa callifugo
  • meccanica f

    1. mehanika:
    meccanica celeste astr. nebesna mehanika
    meccanica quantistica fiz. kvantna mehanika

    2. potek; ustroj; delovanje; mehanizem:
    la meccanica di un incidente potek prometne nesreče
    la meccanica di un motore delovanje motorja
  • mèč (-a) m

    1. spada; knjiž. brando, ferro; šalj. durlindana:
    izdreti, izvleči, potegniti meč sguainare la spada
    opasati si meč cingere la spada
    vihteti meč brandire la spada
    ročaj, ščitnik, rezilo, konica meča manico, coccia, lama, punta della spada
    pren. dvorezni meč spada a doppio taglio (tudi pren.)
    prekrižati meče incrociare i ferri
    uničiti z ognjem in mečem mettere a ferro e fuoco

    2. pren. spada:
    meč pravice la spada della giustizia

    3. nareč. bot. spadacciola, gladiolo (Gladiolus segetum)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zatreti upor z ognjem in mečem soffocare la rivolta col ferro e col fuoco
    pren. Damoklejev meč la spada di Damocle
    požiralec mečev mangiatore di spade
    PREGOVORI:
    kdor meč rabi, ga meč pohabi chi di spada ferisce, di spada perisce
  • med prep.

    1. tra, fra:
    pot pelje med dva visoka hriba il sentiero porta fra due alti monti
    pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe

    2. (za izražanje razdeljevanja) tra, fra:
    razdeliti zemljo med kmete spartire la terra fra i contadini

    3. (s tožilnikom, za izražanje pripadnosti) tra, fra:
    šteti med najboljše essere tra i migliori
    (z orodnikom) bolezen se pojavlja med otroki la malattia si manifesta tra i bambini
    razdalja med dvema točkama la distanza tra due punti
    (za izražanje stanja) med nebom in zemljo fra cielo e terra
    (za izražanje medsebojnega odnosa) tra, fra
    stiki med državami contatti fra stati

    4. (za izražanje časa) tra, fra; durante; nel corso di:
    priti med peto in šesto uro venire fra le cinque e le sei
    med tednom zgodaj vstajam durante la settimana mi alzo presto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    premalo greš med ljudi vai troppo poco fra la gente
    med drugim je povedal tra l'altro raccontò
    pog. ničesar ni bilo med nama tra (di) noi non c'è stato niente, non c'è stata nessuna relazione
    med nama (rečeno) detto fra noi
    igre med dvema ognjema palla esclusa
    pren. biti med dvema ognjema essere, trovarsi fra due fuochi
    stati med vrati stare sulla soglia
    pren. biti med kladivom in nakovalom trovarsi tra l'incudine e il martello
    med nama inter nos
    med štirimi očmi (zaupno) in camera charitatis
    obdobje med vojnama periodo interbellico
    anat. med vretenčnimi trni (ležeč) interspinale
  • mēdia f

    1. povpreček, srednja vrednost

    2. ekst. povprečje:
    essere al disotto della media biti pod povprečjem
    guadagnare in media povprečno zaslužiti

    3. šol. povprečna ocena:
    essere promosso con la media del sette izdelati z dobrim uspehom

    4. šol. nižja srednja šola:
    la media dell'obbligo višji razredi osemletke, nižja srednja obvezna šola
    le medie srednja šola
  • medicazione f med.

    1. dezinfekcija, razkužitev

    2. zdravljenje

    3. obveze:
    cambiare la medicazione menjati obveze
  • medicina f

    1. medicina, zdravstvo; zdravniška veda:
    medicina legale sodna medicina

    2. pog. zdravilo, medikament:
    prendere la medicina vzeti zdravilo

    3. ekst. zdravilo, zdravljenje:
    il riposo è la miglior medicina počitek je najboljše zdravilo
  • médij (-a) m

    1. medium

    2. kem., fiz. mezzo:
    vakuum je medij, po katerem se širi svetloba, ne pa zvok il vuoto è un mezzo per cui si propaga la luce, ma non il suono

    3. (sredstvo) mezzo:
    medij za informiranje mezzo d'informazione
    množični mediji mezzi di comunicazione di massa

    4. lingv. diatesi media, genere medio, medio
  • meditazione f

    1. premišljevanje, razglabljanje, meditacija

    2. relig. meditacija

    3. premislek, razmislek

    4. snovanje, načrtovanje:
    la meditazione di un delitto snovanje zločina
  • mednároden (-dna -o) adj. internazionale:
    mednarodni odnosi relazioni, rapporti internazionali
    mednarodna trgovina commercio internazionale
    mednarodni kongres congresso internazionale
    mednarodni turnir torneo internazionale
    mednarodni jezik lingua internazionale
    mednarodni vlaki treni internazionali
    ekon. Mednarodna banka za obnovo in razvoj Banca Internazionale per la Ricostruzione e lo Sviluppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. mednarodna delitev dela divisione internazionale del lavoro
    Mednarodni denarni sklad Fondo Monetario Internazionale
    lingv. mednarodni izraz termine internazionale
    šah. mednarodni mojster maestro internazionale
    Mednarodni rdeči križ Croce Rossa Internazionale
    navt. mednarodni signalni kodeks codice internazionale dei segnali
    fiz. mednarodni sistem enot sistema internazionale di unità di misura
    ekon. mednarodno posojilo prestito internazionale
    jur. mednarodno pravo diritto internazionale
    avt. mednarodno vozniško dovoljenje patente di guida internazionale
  • mêdved (-éda) m

    1. zool. orso:
    medved brunda, hlača, lomasti l'orso bramisce (grugnisce), arranca, avanza strepitando
    lov na medveda caccia all'orso
    močan kot medved forte come un toro
    črni medved (baribal) orso americano, baribal (Enarctos americanus)
    rjavi medved orso bruno (Ursus arctos)
    beli medved orso bianco (Tlalarctos maritimus)
    bambusni medved (orjaški panda) orso del bambù, panda gigante (Ailuropoda melanoleuca)
    sivi medved orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
    malajski medved orso malese (Helarctos malaianus)

    2. pren. (okoren, dobrodušen človek) orso; pren.
    prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    inter. tristo (kosmatih) medvedov! per mille diavoli!
    astr. Mali medved, Veliki medved Orsa Minore, Orsa Maggiore
    zool. morski medved arctocefalo (Arctocephalus)
    film. zlati medved Orso d'oro

    3. pren. ekon. ribassista
  • meglà (-è, mègla -e) f

    1. nebbia; foschia; caligine:
    po dolini se valijo, vlečejo megle sulla valle si stende una densa coltre di nebbia
    debela, gosta megla nebbia fitta
    redka megla nebbia leggera, nebbiolina
    megla prahu nebbia di polvere
    pas megle banco di nebbia
    nepredirna megla cortina di nebbia

    2. pren. nebbia:
    megla nevednosti la nebbia dell'ignoranza
    zdrsniti v meglo nezavesti cadere nella nebbia dell'incoscienza
    megla se mi dela pred očmi mi sento mancare
    pren. biti zavit v meglo essere avvolto dalla nebbia (dei secoli), non essere ancora studiato
    vleči se kot megla trascinarsi
    spominjati se česa kakor v megli ricordarsi di qcs. nebulosamente
    meteor. inverzna megla nebbia per inversione
    nizka, visoka megla nebbia bassa, alta
    navt. rog za meglo sirena da nebbia
    voj. umetna megla nebbia artificiale
  • mēglio

    A) avv.

    1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
    sentirsi meglio bolje se počutiti
    cambiare in meglio poboljšati se
    andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
    vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes

    2. laže, jasneje

    3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
    oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
    faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem

    B) agg. invar. boljši:
    la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
    la camera meglio najboljša soba
    alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo

    C) m invar. najboljše:
    fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
    al meglio na najboljši način
    nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
    per il meglio najbolje, najlepše
    speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
    per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro

    Č) f invar. najboljše:
    avere la meglio (su) zmagati, premagati
  • méh (-a) m

    1. mantice (del fabbro, dell'organo)

    2. šalj. fisarmonica:
    nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica

    3. star. (duda) zampogna, cornamusa

    4. otre:
    meh vina otre di vino
    pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
    vulg. razparati komu meh sventrare uno
    pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
    pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
    imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
    delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
    sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
    goniti meh tirare, menare il mantice
    fot. kamera na meh camera a soffietto
    čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
    anat. ledvični meh bacinetto renale
    zool. pljučni meh sacco aereo
    teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
    PREGOVORI:
    prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • mehčáti (-ám)

    A) imperf. ➞ zmehčati

    1. rammollire; ammorbidire; frollare:
    sonce mehča asfalt il sole rammollisce l'asfalto
    mazilo mehča kožo la pomata ammorbidisce la pelle

    2. pren. ammorbidire, addolcire; dolcificare:
    lirični opisi pokrajine mehčajo mračnost romana il tono cupo, lugubre del romanzo è addolcito da descrizioni liriche del paesaggio
    lingv. mehčati soglasnik palatalizzare la consonante
    kem. mehčati vodo dolcificare l'acqua
    pren. možgani se mu mehčajo ha il cervello rammollito

    B) mehčáti se (-am se) imperf. refl. ammorbidirsi; rammollirsi; rinvenire
  • mêhek (-hka -o)

    A) adj.

    1. molle, tenero, soffice, morbido:
    mehek sneg neve molle
    mehka blazina cuscino soffice, morbido
    mehek svinčnik matita tenera
    mehki lasje capelli morbidi

    2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
    mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola

    3. lieve; caldo:
    mehek stisk roke una lieve stretta di mano
    mehke pastelne barve morbidi colori pastello

    4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente

    5. pren. benevolo, affabile, cordiale

    6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
    mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
    šport. mehka igra gioco morbido
    iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
    imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
    imeti mehko srce avere un cuore tenero
    do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
    bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
    fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
    gastr. mehka moka farina macinata fine
    bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
    kem. mehka voda acqua dolce
    metal. mehke kovine metalli dolci
    kor. mehki copatki scarpette da ballo
    med. mehki čankar ulcera molle
    les. mehek les legno dolce
    metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
    fot. mehek negativ negativa sfocata
    agr. mehki sir formaggio tenero
    um. mehki slog gotico fiorito
    lingv. mehki soglasnik palatale
    mehki svinec piombo dolce
    anat. mehko nebo palato molle
    mehko vino vinello
    metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
    tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
    obl. mehek klobuk lobbia
    anat. mehka možganska opna pia madre
    gastr. mehki kravji sir provatura

    B) mêhki (-a -o) m, f, n
    kuhati (kostanj)
    do mehkega scuocere
    gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
    lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
    pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
    hoditi po mehkem camminare sul morbido
  • mêja (-e) f

    1. frontiera, confine, termine:
    državna, občinska meja confine di Stato, comunale
    meje po katastrski mapi confini catastali
    meje igrišča i confini del campo
    jezikovne, pojmovne meje confini linguistici, concettuali
    prestopiti mejo varcare la frontiera

    2. (področje, območje) confine; area

    3. (najvišja, najnižja stopnja) limite; plafond:
    starostna meja limiti d'età
    poslovati na meji rentabilnosti gestire un'impresa al limite della redditività

    4.
    živa meja siepe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vsaka stvar ima svoje meje c'è limite in tutto, ogni mare ha le sue sponde
    presegati vse meje superare ogni limite
    biti do skrajne meje pošten essere oltremodo onesto, essere un galantuomo
    biti res le do določene, neke meje essere vero fino a un certo punto
    iti do zadnje meje andare fino in fondo, costi quel che costi
    datumska meja fuso orario
    drevesna meja limite della vegetazione arborea
    meja elastičnosti limite di elasticità
  • memōria f

    1. spomin:
    a memoria d'uomo od pomneža
    cadere dalla memoria a pasti v pozabo
    fatto degno di memoria znamenit dogodek
    girare per la memoria priti na pamet
    memoria artificiale mnemotehnična sredstva
    memoria d'elefante pren. odličen spomin
    richiamare alla memoria priklicati v spomin

    2. spomin; sloves:
    in memoria (di) v spomin
    di gloriosa memoria znamenit

    3. dokument; pričevanje

    4. narodni junak; znamenitost:
    una memoria nazionale narodni junak, narodna znamenitost

    5.
    memorie spomini, memoari

    6. beležka
    pro memoria promemorija, zapisek; ekst. razprava:
    memorie dell'Accademia delle scienze razprave Akademije znanosti

    7. um:
    perdere l'uso della memoria, uscire fuori della memoria ponoreti

    8. inform. pomnilnik