maturo
A) agg.
1. zrel:
frutto maturo zrel sad
2. zrel, zrelih let:
essere maturo di anni biti v zrelih letih
3. zrel, moder, razsoden, umirjen; goden:
è molto maturo per la sua età za svoja leta je zelo zrel, razsoden
4. zrel, pretehtan:
decisione matura pretehtana odločitev
5. zrel, ki je maturiral
PREGOVORI: quando la pera è matura casca da sé preg. zrela hruška pade sama
B) m (f -ra) šol. abiturient, abiturientka
Zadetki iskanja
- mázati (mážem)
A) imperf. ➞ namazati
1. ungere; lucidare; spalmare; imbiancare, tinteggiare:
mazati čevlje lucidare le scarpe
mazati kruh z marmelado spalmare il pane di marmellata
mazati steno tinteggiare, imbiancare la parete
šport. mazati smučke sciolinare
mazati z oljem oliare
mazati z voskom incerare
2. pog. (ličiti) truccare
3. teh. ingrassare, lubrificare:
mazati ležaje ingrassare i cuscinetti
4. pren. (podkupovati) ungere:
mazati koga ungere le ruote a qcn.
5. (delati kaj umazano) sporcare, insudiciare, imbrattare, macchiare:
pren. da bi sebe opral, druge maže per lavare se stesso, imbratta il buon nome degli altri
6. pren. picchiare, menare:
mazati koga s palico suonarle a qcn. col bastone
7. žarg. igre giocare un carico (sulle carte del compagno)
8. pog. pren. togliere d'impiccio qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. mazati si s čim roke sporcarsi le mani con qcs.
šport. mazati koga battere qcn.
pren. mazati komu oči gettare fumo negli occhi a qcn.
B) mázati se (mážem se) imperf. refl.
1. sporcarsi, macchiarsi, imbrattarsi
2. (ličiti se) truccarsi, imbellettarsi
3. pog.
ven se mazati cavarsi d'impiccio - mazílo (-a) n kozm., farm. unguento, pomata, crema; linimento; strojn. lubrificante:
hladilno mazilo pomata rinfrescante
mazilo za kožo, lase pomata per la pelle, per capelli
borovo, zeliščno mazilo pomata al boro, di erbe naturali
mazilo zoper kurja očesa callifugo - meccanica f
1. mehanika:
meccanica celeste astr. nebesna mehanika
meccanica quantistica fiz. kvantna mehanika
2. potek; ustroj; delovanje; mehanizem:
la meccanica di un incidente potek prometne nesreče
la meccanica di un motore delovanje motorja - mèč (-a) m
1. spada; knjiž. brando, ferro; šalj. durlindana:
izdreti, izvleči, potegniti meč sguainare la spada
opasati si meč cingere la spada
vihteti meč brandire la spada
ročaj, ščitnik, rezilo, konica meča manico, coccia, lama, punta della spada
pren. dvorezni meč spada a doppio taglio (tudi pren.)
prekrižati meče incrociare i ferri
uničiti z ognjem in mečem mettere a ferro e fuoco
2. pren. spada:
meč pravice la spada della giustizia
3. nareč. bot. spadacciola, gladiolo (Gladiolus segetum)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zatreti upor z ognjem in mečem soffocare la rivolta col ferro e col fuoco
pren. Damoklejev meč la spada di Damocle
požiralec mečev mangiatore di spade
PREGOVORI:
kdor meč rabi, ga meč pohabi chi di spada ferisce, di spada perisce - med prep.
1. tra, fra:
pot pelje med dva visoka hriba il sentiero porta fra due alti monti
pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
2. (za izražanje razdeljevanja) tra, fra:
razdeliti zemljo med kmete spartire la terra fra i contadini
3. (s tožilnikom, za izražanje pripadnosti) tra, fra:
šteti med najboljše essere tra i migliori
(z orodnikom) bolezen se pojavlja med otroki la malattia si manifesta tra i bambini
razdalja med dvema točkama la distanza tra due punti
(za izražanje stanja) med nebom in zemljo fra cielo e terra
(za izražanje medsebojnega odnosa) tra, fra
stiki med državami contatti fra stati
4. (za izražanje časa) tra, fra; durante; nel corso di:
priti med peto in šesto uro venire fra le cinque e le sei
med tednom zgodaj vstajam durante la settimana mi alzo presto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
premalo greš med ljudi vai troppo poco fra la gente
med drugim je povedal tra l'altro raccontò
pog. ničesar ni bilo med nama tra (di) noi non c'è stato niente, non c'è stata nessuna relazione
med nama (rečeno) detto fra noi
igre med dvema ognjema palla esclusa
pren. biti med dvema ognjema essere, trovarsi fra due fuochi
stati med vrati stare sulla soglia
pren. biti med kladivom in nakovalom trovarsi tra l'incudine e il martello
med nama inter nos
med štirimi očmi (zaupno) in camera charitatis
obdobje med vojnama periodo interbellico
anat. med vretenčnimi trni (ležeč) interspinale - mēdia f
1. povpreček, srednja vrednost
2. ekst. povprečje:
essere al disotto della media biti pod povprečjem
guadagnare in media povprečno zaslužiti
3. šol. povprečna ocena:
essere promosso con la media del sette izdelati z dobrim uspehom
4. šol. nižja srednja šola:
la media dell'obbligo višji razredi osemletke, nižja srednja obvezna šola
le medie srednja šola - medicazione f med.
1. dezinfekcija, razkužitev
2. zdravljenje
3. obveze:
cambiare la medicazione menjati obveze - medicina f
1. medicina, zdravstvo; zdravniška veda:
medicina legale sodna medicina
2. pog. zdravilo, medikament:
prendere la medicina vzeti zdravilo
3. ekst. zdravilo, zdravljenje:
il riposo è la miglior medicina počitek je najboljše zdravilo - médij (-a) m
1. medium
2. kem., fiz. mezzo:
vakuum je medij, po katerem se širi svetloba, ne pa zvok il vuoto è un mezzo per cui si propaga la luce, ma non il suono
3. (sredstvo) mezzo:
medij za informiranje mezzo d'informazione
množični mediji mezzi di comunicazione di massa
4. lingv. diatesi media, genere medio, medio - meditazione f
1. premišljevanje, razglabljanje, meditacija
2. relig. meditacija
3. premislek, razmislek
4. snovanje, načrtovanje:
la meditazione di un delitto snovanje zločina - mednároden (-dna -o) adj. internazionale:
mednarodni odnosi relazioni, rapporti internazionali
mednarodna trgovina commercio internazionale
mednarodni kongres congresso internazionale
mednarodni turnir torneo internazionale
mednarodni jezik lingua internazionale
mednarodni vlaki treni internazionali
ekon. Mednarodna banka za obnovo in razvoj Banca Internazionale per la Ricostruzione e lo Sviluppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. mednarodna delitev dela divisione internazionale del lavoro
Mednarodni denarni sklad Fondo Monetario Internazionale
lingv. mednarodni izraz termine internazionale
šah. mednarodni mojster maestro internazionale
Mednarodni rdeči križ Croce Rossa Internazionale
navt. mednarodni signalni kodeks codice internazionale dei segnali
fiz. mednarodni sistem enot sistema internazionale di unità di misura
ekon. mednarodno posojilo prestito internazionale
jur. mednarodno pravo diritto internazionale
avt. mednarodno vozniško dovoljenje patente di guida internazionale - mêdved (-éda) m
1. zool. orso:
medved brunda, hlača, lomasti l'orso bramisce (grugnisce), arranca, avanza strepitando
lov na medveda caccia all'orso
močan kot medved forte come un toro
črni medved (baribal) orso americano, baribal (Enarctos americanus)
rjavi medved orso bruno (Ursus arctos)
beli medved orso bianco (Tlalarctos maritimus)
bambusni medved (orjaški panda) orso del bambù, panda gigante (Ailuropoda melanoleuca)
sivi medved orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
malajski medved orso malese (Helarctos malaianus)
2. pren. (okoren, dobrodušen človek) orso; pren.
prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
inter. tristo (kosmatih) medvedov! per mille diavoli!
astr. Mali medved, Veliki medved Orsa Minore, Orsa Maggiore
zool. morski medved arctocefalo (Arctocephalus)
film. zlati medved Orso d'oro
3. pren. ekon. ribassista - meglà (-è, mègla -e) f
1. nebbia; foschia; caligine:
po dolini se valijo, vlečejo megle sulla valle si stende una densa coltre di nebbia
debela, gosta megla nebbia fitta
redka megla nebbia leggera, nebbiolina
megla prahu nebbia di polvere
pas megle banco di nebbia
nepredirna megla cortina di nebbia
2. pren. nebbia:
megla nevednosti la nebbia dell'ignoranza
zdrsniti v meglo nezavesti cadere nella nebbia dell'incoscienza
megla se mi dela pred očmi mi sento mancare
pren. biti zavit v meglo essere avvolto dalla nebbia (dei secoli), non essere ancora studiato
vleči se kot megla trascinarsi
spominjati se česa kakor v megli ricordarsi di qcs. nebulosamente
meteor. inverzna megla nebbia per inversione
nizka, visoka megla nebbia bassa, alta
navt. rog za meglo sirena da nebbia
voj. umetna megla nebbia artificiale - mēglio
A) avv.
1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
sentirsi meglio bolje se počutiti
cambiare in meglio poboljšati se
andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes
2. laže, jasneje
3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem
B) agg. invar. boljši:
la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
la camera meglio najboljša soba
alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo
C) m invar. najboljše:
fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
al meglio na najboljši način
nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
per il meglio najbolje, najlepše
speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro
Č) f invar. najboljše:
avere la meglio (su) zmagati, premagati - méh (-a) m
1. mantice (del fabbro, dell'organo)
2. šalj. fisarmonica:
nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica
3. star. (duda) zampogna, cornamusa
4. otre:
meh vina otre di vino
pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
vulg. razparati komu meh sventrare uno
pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
goniti meh tirare, menare il mantice
fot. kamera na meh camera a soffietto
čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
anat. ledvični meh bacinetto renale
zool. pljučni meh sacco aereo
teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
PREGOVORI:
prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi - mehčáti (-ám)
A) imperf. ➞ zmehčati
1. rammollire; ammorbidire; frollare:
sonce mehča asfalt il sole rammollisce l'asfalto
mazilo mehča kožo la pomata ammorbidisce la pelle
2. pren. ammorbidire, addolcire; dolcificare:
lirični opisi pokrajine mehčajo mračnost romana il tono cupo, lugubre del romanzo è addolcito da descrizioni liriche del paesaggio
lingv. mehčati soglasnik palatalizzare la consonante
kem. mehčati vodo dolcificare l'acqua
pren. možgani se mu mehčajo ha il cervello rammollito
B) mehčáti se (-am se) imperf. refl. ammorbidirsi; rammollirsi; rinvenire - mêhek (-hka -o)
A) adj.
1. molle, tenero, soffice, morbido:
mehek sneg neve molle
mehka blazina cuscino soffice, morbido
mehek svinčnik matita tenera
mehki lasje capelli morbidi
2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola
3. lieve; caldo:
mehek stisk roke una lieve stretta di mano
mehke pastelne barve morbidi colori pastello
4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente
5. pren. benevolo, affabile, cordiale
6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
šport. mehka igra gioco morbido
iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
imeti mehko srce avere un cuore tenero
do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
gastr. mehka moka farina macinata fine
bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
kem. mehka voda acqua dolce
metal. mehke kovine metalli dolci
kor. mehki copatki scarpette da ballo
med. mehki čankar ulcera molle
les. mehek les legno dolce
metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
fot. mehek negativ negativa sfocata
agr. mehki sir formaggio tenero
um. mehki slog gotico fiorito
lingv. mehki soglasnik palatale
mehki svinec piombo dolce
anat. mehko nebo palato molle
mehko vino vinello
metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
obl. mehek klobuk lobbia
anat. mehka možganska opna pia madre
gastr. mehki kravji sir provatura
B) mêhki (-a -o) m, f, n
kuhati (kostanj)
do mehkega scuocere
gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
hoditi po mehkem camminare sul morbido - mêja (-e) f
1. frontiera, confine, termine:
državna, občinska meja confine di Stato, comunale
meje po katastrski mapi confini catastali
meje igrišča i confini del campo
jezikovne, pojmovne meje confini linguistici, concettuali
prestopiti mejo varcare la frontiera
2. (področje, območje) confine; area
3. (najvišja, najnižja stopnja) limite; plafond:
starostna meja limiti d'età
poslovati na meji rentabilnosti gestire un'impresa al limite della redditività
4.
živa meja siepe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vsaka stvar ima svoje meje c'è limite in tutto, ogni mare ha le sue sponde
presegati vse meje superare ogni limite
biti do skrajne meje pošten essere oltremodo onesto, essere un galantuomo
biti res le do določene, neke meje essere vero fino a un certo punto
iti do zadnje meje andare fino in fondo, costi quel che costi
datumska meja fuso orario
drevesna meja limite della vegetazione arborea
meja elastičnosti limite di elasticità - memōria f
1. spomin:
a memoria d'uomo od pomneža
cadere dalla memoria a pasti v pozabo
fatto degno di memoria znamenit dogodek
girare per la memoria priti na pamet
memoria artificiale mnemotehnična sredstva
memoria d'elefante pren. odličen spomin
richiamare alla memoria priklicati v spomin
2. spomin; sloves:
in memoria (di) v spomin
di gloriosa memoria znamenit
3. dokument; pričevanje
4. narodni junak; znamenitost:
una memoria nazionale narodni junak, narodna znamenitost
5.
memorie spomini, memoari
6. beležka
pro memoria promemorija, zapisek; ekst. razprava:
memorie dell'Accademia delle scienze razprave Akademije znanosti
7. um:
perdere l'uso della memoria, uscire fuori della memoria ponoreti
8. inform. pomnilnik