marinare v. tr. (pres. marino)
1. kulin. marinirati
2.
marinare qcs. pren. kaj ljubosumno varovati
3.
marinare la scuola pren. hoditi v enajsto šolo, špricati šolo
Zadetki iskanja
- mármor (-ja) m marmo:
lomiti, pridelovati marmor cavare il marmo
izklesati kip iz marmorja scolpire una statua in marmo
obložiti steno z marmorjem rivestire la parete di marmo
beli, črni, žilnati marmor marmo bianco, nero, venato
kararski marmor marmo di Carrara - mása (-e) f
1. (surovina za izdelke) massa:
gnetljiva, kompaktna masa massa malleabile, omogenea
kovinska, papirna, steklena masa massa di metallo, di carta, di vetro
umetne, plastične, sintetične mase materiali sintetici
2. (gmota) massa:
temna masa mestnih hiš la massa scura delle case cittadine
3. pejor. massa, moltitudine:
demonstrirajoča masa la massa dei dimostranti
4. publ. (množica) massa:
psihologija mase la psicologia della massa
dvigniti se nad maso elevarsi sopra la massa, sopra il livello della massa
5. (količina, množina) massa; ekst. pren. volume:
masa (obseg)
naložb il volume degli investimenti
6. fiz., kem. massa:
atomska, molekulska masa massa atomica, molecolare
mirovna masa massa di quiete, di riposo
7. gastr. massa
8. elektr. massa:
priključek na maso contatto a massa
zvezati z maso mettere a massa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. dedna masa (genotip) genotipo
gozd. lesna, sečna masa massa legnosa, da abbattere
jur. likvidacijska (stečajna)
masa massa fallimentare
zapuščinska masa massa ereditaria
meteor. zračna masa massa d'aria - maschera f
1. maska; maškara, (pustna) šema:
maschera di diavolo maska hudiča
maschere rituali obredne maske
maschera di bellezza kozmet. lepotilna maska
mettersi la maschera natakniti si masko, našemiti se
ballo in maschera ples v maskah
2. maska, krinka:
sotto la maschera del galantuomo si cela un furfante pod krinko poštenjaka se skriva malopridnež
mettersi la maschera pren. zakrinkati se, prikrivati
levarsi la maschera sneti krinko
3. posmrtna maska
4.
maschera da anestesia med. maska za narkozo
maschera antigas voj. plinska maska
maschera antipolvere zaščitna maska (proti prahu)
maschera da scherma šport sabljaška maska
5. gled. maska, stalni lik
6. gled., film biljeter - máska (-e) f
1. maschera; bautta:
natakniti si, nositi, sneti masko mettersi la maschera, in maschera; portare la maschera, togliersi la maschera
pustne maske maschere (carnevalesche)
ples v maskah ballo in maschera
obredne maske maschere rituali
2. pren. (krinka) maschera, simulazione, manto, velo:
pod masko zunanjega blišča se skriva notranja revščina sotto il manto dello sfarzo esteriore si nasconde una miseria interiore
3. (predmet za zaščito obraza) maschera:
plinska maska maschera antigas
podvodna, potapljaška maska maschera subacquea
zaščitna maska maschera antipolvere
4.
posmrtna maska maschera
5. kozm. maschera di bellezza:
blatna maska maschera di fango
hranilna maska maschera idratante
6. avt. avantreno; metal. forma di fonderia; um. mascherone; vet. mascherina; voj. mascheramento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. strgati komu masko z obraza togliere la maschera a qcn., smascherare qcn.
med. kisikova maska maschera a ossigeno
med. maska za narkozo maschera per anestesia
šport. sabljaška maska maschera da scherma
med. zaščitna maska maschera sanitaria, mascherina - máslo (-a) n
1. burro:
sveže, žarko maslo burro fresco, rancido
kuhano, surovo maslo burro fuso, burro
čajno maslo burro da tavola, di cremeria
kakavovo maslo burro di cacao
kokosovo maslo burro vegetale
štručka masla panetto di burro
na maslu ocvrta jajca uova al burro
gastr. riž na maslu, z maslom riso al burro, col burro
pren. maslo ali topovi burro o cannoni
2. pren.
to je njegovo maslo questo (pasticcio) l'ha combinato lui
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
iti kakor po maslu filare liscio come l'olio
fiziol. ušesno maslo cerume
gastr. sardelno maslo pasta di acciughe - mást (-í) f
1. (živalska) grasso:
svinjska mast strutto, grasso di maiale
2. kem. grasso:
pren. namazati koga z brezovo, leskovo mastjo picchiare uno di santa ragione, spianare a uno la gobba
teh. briketna mast grasso lubrificante - máša (-e) f
1. rel. messa:
opraviti mašo celebrare la messa
iti k maši andare alla messa
črna maša messa funebre, da requiem
nova maša prima messa, messa novella
slovesna maša messa solenne, cantata
tiha maša messa piana, bassa
zlata maša cinquantesimo del sacerdozio
2. muz. messa
3. pog.
mala maša (mali šmaren) Annunciazione della Vergine
velika maša (veliki šmaren) Maria Assunta
4. gotova maša pog. (za poudarjanje trditve)
tako bo in gotova maša faremo così, punto e basta - maščevánje (-a) n vendetta; ekst. knjiž. nemesi:
kovati, kuhati maščevanje tramare la vendetta
zverinski zločin, ki kliče po maščevanju un delitto atroce che chiama vendetta
krvno maščevanje vendetta del sangue - mašineríja (-e) f pog. macchine; meccanismo:
birokratska mašinerija la macchina dell'amministrazione - mašíti (-ím)
A) imperf. ➞ zamašiti
1. tappare, turare; zeppare:
mašiti luknje tappare i buchi
mašiti rano tamponare la ferita
mašiti luknje v obleki rattoppare il vestito
pren. mašiti si ušesa in oči pred resnico chiudere orecchie e occhi davanti alla (più evidente) realtà, non arrendersi all'evidenza dei fatti
pren. mašiti luknje, vrzeli colmare le lacune
mašiti s trskami sverzare
mašiti z vložki tassellare
2. pigiare, stipare, ficcare, riempire
3. pog. pren. mettere insieme, pasticciare, fare:
celo popoldne je mašil nalogo è stato tutto il pomeriggio dietro a raffazzonare il compito
B) mašíti se (-ím se) imperf. refl.
1. mangiare, ingollare:
mašiti se z jedjo ingollare il cibo
2. (tlačiti se) pigiarsi - matassa f
1. štrena, predeno, pramen; klobčič:
arruffare la matassa zmešati štreno (tudi pren.);
dipanare la matassa odmotati štreno (tudi pren.);
avere il bandolo della matassa pren. držati konce v roki
2. pren. klobko, zaplet:
reggere la matassa biti zvodnik
3. elektr. navitje (na statorju ali rotorju) - matematica f
1. matematika:
matematica applicata uporabna matematika
matematica elementare elementarna matematika
matematica pura čista matematika
2. pren. logika, neizpodbitno sklepanje:
se la matematica non è un'opinione šalj. če točno sklepamo - matêrija (-e) f
1. (snov, tvar) materia (tudi fiz., filoz. ):
zakon o stalnosti energije in materije la legge sulla continuità di energia e materia
2. (učna snov; vsebina) materia:
ponavljati vso materijo ripassare tutta la materia - materōzzolo m (lesen) obesek za ključe
PREGOVORI: essere come la chiave e il materozzolo preg. biti kot rit in srajca - máti (mátere) f
1. madre; mamma; knjiž. genitrice:
skrbna mati madre premurosa
mlada mati giovane madre
nezakonska mati madre naturale
stara mati nonna
mati samohranilka ragazza madre
mati doji la madre allatta
postati mati diventare madre
skrbeti za koga kot mati avere per uno cure materne
2. (v kmečkem okolju gospodinja) padrona (di casa):
mati županja moglie del sindaco
3. rel. (predstojnica samostana ali reda):
mati prednica madre superiora
4. (v medmetni rabi)
mati božja! mammasantissima!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hči je cela mati la figlia è la madre sputata
pren. spremeniti se, da te lastna mati ne bi spoznala cambiare in modo irriconoscibile
bil je tak, kot ga je mati rodila era (nudo) come l'aveva fatto mamma, era nudo come un verme
star. krušna mati, pisana mati (mačeha) matrigna
Mati božja Madre di Dio, Madonna
PREGOVORI:
previdnost je mati modrosti la prudenza è l'occhio della virtù
kakršna mati, taka hči quale la madre, tale la figlia - mattana f pog. slaba volja, muha:
passare la mattana pren. ubijati čas
saltare la mattana ujeziti se, odločiti se nepremišljeno - mattina f jutro, dopoldan:
da mattina a sera ves dan
di prima mattina navsezgodaj
perdere la mattina zapraviti dopoldne - maturare
A) v. tr. (pres. maturo)
1. zoriti:
il sole matura i frutti sonce zori sadje
2. pren. razmisliti, razmišljati; pretehtati
3. izdelati, razdelati, dodelati:
maturare un piano dodelati načrt
B) v. intr. dozoreti; ekon. dospeti:
gli interessi sono maturati obresti so dospele
PREGOVORI: col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. vse ob svojem času; tudi svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu - maturità f
1. zrelost (tudi pren.):
venire a maturità dozoreti
maturità degli anni zrela leta
il ragazzo mostra grande maturità fant kaže veliko zrelost
2. pren. izpolnitev, popolnost
3. šol. matura:
conseguire la maturità classica, scientifica maturirati na klasični, realni gimnaziji
esame di maturità matura, zrelostni izpit