navigare v. intr. (pres. navigo)
1. navt. pluti:
navigare a motore, a remo, a vela pluti (motorna ladja), veslati, jadrati
2. ekst. pluti, križariti, potovati (z ladjo):
navigare in cattive acque pren. znajti se v (denarnih) težavah
navigare nei flutti della vita pren. spretno se izogibati težavam
navigare a ogni vento pren. znajti se v vseh okoliščinah
navigare col vento in poppa pren. imeti srečo
3. ekst. navt. prevažati (se):
il petrolio naviga con le petroliere nafto prevažajo s tankerji
Zadetki iskanja
- navzóčnost (-i) f presenza:
med. navzočnost acetona v krvi, v urinu acetonemia, acetonuria - ne2 prep. (nel, nella, nelle, nello, nei, negli = in + il, la, le, lo, i, gli); (včasih v navajanju naslovov del, ki se začenjajo s členom):
il protagonista ne I miserabili glavni junak v Nesrečnikih - neanche
A) avv.
1. sploh ne, nikakor ne:
neanche per idea!, neanche per sogno! sploh ne!, kje pa!
2. niti (v podkrepitev negacije):
non ho in tasca neanche un soldo v žepu nimam niti ficka
3. celo... ne, še... ne:
neanche un bambino si comporterebbe così še otrok se ne bi tako obnašal
B) cong. pa če (uvaja dopustne stavke + gerundiv ali nedoločnik):
neanche a pagarlo, neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal - nebésa (-bés) n pl.
1. rel. paradiso, cielo:
iti v nebesa andare, salire in cielo
prositi nebesa milosti chiedere a Dio una grazia
2. pren. paradiso; olimpo; stelle
3. pren. (nebo) cielo
4. do nebes (v adv. rabi za pojav, ki je v zelo visoki stopnji) al cielo:
hvaliti, povzdigniti koga do nebes portare, levare uno alle stelle
5. sveta nebesa (v medmetni rabi) santo cielo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti v devetih, v malih nebesih essere al settimo cielo, toccare il cielo col dito
goditi se kot v nebesih vivere come un papa
to je gotovo, kakor je bog v nebesih vero com'è vero Iddio - nebó (-á) n
1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
nebo je jasno il cielo è sereno
dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
južno, polarno nebo cielo australe, polare
strani neba punti cardinali
2. rel. cielo, Paradiso:
pekel in nebo Inferno e Paradiso
3. baldacchino, cielo:
nebo (baldahin)
nad posteljo il cielo del letto
4. anat. palato;
mehko, trdo nebo palato molle, duro
5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
spati po nebom dormire allo stellato
umreti pod tujim nebom morire all'estero
pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo - nebulosa f astr. meglenica, nebula:
la nebulosa di Orione nebula v Orionu - necél (-a -o) adj. incompleto; ekst. in meno di:
na vrh smo prišli v necelih treh urah raggiungemmo la cima in meno di tre ore - necessità f
1. potreba:
di necessità nujno
2. potreba, nuja; ekst. usoda:
fare di necessità virtù pren. iz sile krepost delati
3. potrebno, nujno:
le necessità corporali evfemistično telesne potrebe
in caso di necessità v primeru potrebe
4. potreba, revščina; pomanjkanje:
trovarsi in necessità biti v stiski
PREGOVORI: necessità fa legge preg. sila kola lomi - nedélja (-e) f domenica:
rel. posvečevati nedelje santificare le domeniche
bela nedelja domenica in Albis
binkoštna nedelja domenica di Pentecoste
cvetna nedelja domenica delle Palme
debela, pustna nedelja domenica di carnevale
nareč. lepa nedelja sagra
etn. Martinova nedelja domenica di S. Martino
velikonočna nedelja domenica di Pasqua
PREGOVORI:
ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
kdor se v petek joka, se v nedeljo smeje chi ride di sabato, piange di domenica - nedoglèd (-éda) m
v nedogled a perdita d'occhio
odložiti kaj v nedogled rimandare qcs. alle calende greche - nedólžen (-žna -o)
A) adj.
1. innocente; candido:
nedolžna oseba innocente
2. rel. innocente, puro
3. pren. vergine
4. pren. semplice; banale:
nedolžen prepir se je sprevrgel v pretep un banale litigio degenerò in zuffa
B) nedólžni (-a -o) m, f, n innocente, puro (-a) - nédrje (-a) n seno; grembo:
v nedrju gora nel seno delle montagne - negatíven (-vna -o) adj.
1. negativo:
negativna sodba giudizio negativo
negativni odgovor risposta negativa
2. (slab, nesprejemljiv) negativo:
negativni pojavi med mladino fenomeni negativi presenti nei giovani
3. (slab, neprijeten) spiacevole, sgradevole, sfavorevole
4. med. negativo:
izid preiskave je bil negativen l'esito dell'esame è negativo
5. ekon. negativo, passivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filoz. negativna definicija definizione per negazione
elektr. negativna elektrina elettricità negativa
šol. negativna ocena insufficiente
šport. negativna razlika v golih quoziente reti negativo
ekon. negativna trgovinska bilanca bilancio commerciale negativo
pog. negativna ocena critica, biasimo, censura
rel. negativna teologija teologia negativa, apofatica
fiz. negativni delec particella negativa
kem. negativni element elemento negativo
fot. negativni film negativa
bot. negativni fototropizem fototropismo negativo
fiz. negativni ion ione negativo
elektr. negativni pol polo negativo
fiz. negativni pospešek accelerazione negativa
mat. negativni predznak segno negativo
med. negativni Rh faktor fattore Rh negativo
negativni tisk (stampa) negativa
fiz. gibanje v negativni smeri moto in senso negativo - nékaj (nečésa)
A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
PREGOVORI:
boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente
B) nékaj adv.
1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno
2. pren. un po', un tantino, alquanto:
kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati
3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
nekaj več ali manj suppergiù, più o meno - nekákšen (-šna -o) adj.
1. una specie di, qualcosa come;
vse je videl v nekakšni megli vedeva tutto in una specie di nebbia
2. (kak, kakšen) un, una; qualche:
to mora biti nekakšna pomota deve trattarsi di uno sbaglio - nekdó (nekóga) pron. qualcuno, taluno; un (-a) tale; uno, una:
nekdo prihaja sta venendo qualcuno
nekdo te išče c'è qualcuno che ti cerca
v hotelu je nekdo umrl nell'albergo è morto un tale - néki (-a -o)
A) adj. uno, qualche, tale:
na neki način se bo stvar uredila in quache modo regoleremo la faccenda
telefoniral je neki Bole ha telefonato tale Bole
B) néki adv. (poudarja ugibanje) mai:
kako neki živijo ljudje v tem zakotnem kraju?! come mai fa a vivere la gente in questa casa del diavolo?! - nemílost (-i) f pren. (nenaklonjenost) disgrazia:
pasti v nemilost pri kom cadere in disgrazia presso qcn.
biti na milost in nemilost izročen essere abbandonato allo sbaraglio
vdati se na milost in nemilost arrendersi a discrezione
biti v nemilosti pri essere in disgrazia di qcn. - nemogóče adv.
1. male:
nemogoče se vesti comportarsi male
2. (v povedni rabi) impossibile, non possibile:
v takih razmerah je nemogoče delati in queste condizioni è impossibile lavorare
3. (v medmetni rabi za izražanje zanikanja, presenečenja) impossibile:
boš prišel jutri? Nemogoče domani vieni? Impossibile
za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče! il libro gli ha fruttato il primo premio. Impossibile!