brzíca (-e) f rapida; cateratta:
nilske brzice le cateratte del Nilo
Zadetki iskanja
- buca f
1. luknja, odprtina, jama:
una strada piena di buche cesta polna lukenj, jam
buca del carbone podpeček
buca del suggeritore gled. šepetalnica
buca delle lettere poštni nabiralnik
2. biljardna luknja
3. kotanja
4. beznica, brlog, luknja
5. dolg, primanjkljaj:
andare in buca pren. zabresti v težave - buccia f (pl. -ce)
1. lupina, luščina, olupek:
la buccia della mela, della patata jabolčni, krompirjev olupek
la buccia della noce orehova luščina
2. skorja:
la buccia del formaggio, del pane sirova, kruhova skorja
rivedere le bucce pren. poiskati in popraviti napake
3. (človeška) koža:
avere la buccia dura imeti trdo kožo
lasciarci, rimetterci la buccia umreti, plačati s kožo
4. lupina, zunanjost, površina (tudi pren.) - buco m (pl. -chi)
1. luknja, odprtina:
il buco della serratura luknja na ključavnici
banda del buco publ. vlomilska tolpa
non cavare un ragno dal buco pren. ne uspeti v ničemer, ne doseči ničesar
fare un buco nell'acqua polomiti ga, truditi se zaman
buchi del naso nosnici
buchi delle orecchie ušesni odprtini
2. pren. luknja:
vivere nel proprio buco živeti v svoji luknji, odmaknjeno od sveta
3. fiz., astr.
buco nero črna luknja
4. ekst. vrzel, luknja
5. primanjkljaj, deficit:
tappare, turare un buco zamašiti luknjo
6. šport zgrešen udarec
7. žarg. injekcija mamila (zlasti heroina)
PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. v življenju ne uspevajo prav vse naše želje - bue m (pl. buoi)
1. zool. govedo (Bos):
bue marino indijskooceanski dugong (Dugong dugong)
bue muschiato moškatni bik, moškatno govedo (Ovibos moschatus)
2. vol:
occhio di bue okroglo okno
uova all'occhio di bue kulin. na volovsko oko ocvrta jajca, jajca na oko
3. govedina, goveje meso
4. pren. slabš. govedo, zagovednež, zabitež:
avere del bue imeti kratko pamet, biti zabit
PREGOVORI: donne e buoi dei paesi tuoi preg. ženo in vole le iz domačega kraja - búkev (-kve) f
1. bot. faggio (Fagus silvaticus);
rdečelistna bukev faggio purpureo (Fagus silvatica atripurpurea)
bukev pokriva večji del hriba buona parte del monte è coperta da faggio, bosco di faggio
2. (bukov les) (legno di) faggio - buoncostume, buōn costume m javna morala; dostojnost, nravstveno obnašanje:
reati contro il buoncostume prekrški zoper javno moralo
squadra del buoncostume nravstvena policija - buōno1
A) agg.
1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa
2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje
3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo
4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim
5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju
6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!
7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno
8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)
9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se
10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)
B) m (samo sing.)
1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo
2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo
3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda
4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli - buōno2 m ekon.
1. bon, potrdilo:
buono omaggio darilni bon
buono di cassa blagajniški bon
2. obveznica, zadolžnica, priznanica:
buono del tesoro državna obveznica
buono per lire... priznanica, zadolžnica za ... lir (v menicah) - burro m
1. maslo:
burro fresco, rancido sveže, žaltavo maslo
un panetto di burro štručka masla
burro da tavola čajno maslo
uova al burro kulin. na maslu ocvrta jajca
riso al burro, col burro kulin. riž na maslu, z maslom
burro o cannoni pren. maslo ali topovi (izdelovanje potrošnih dobrin ali orožja)
2.
burro di palma palmovo maslo
burro di cacao kakavovo maslo
3. agr.
burro nero zrel gnoj
4. pren. mehka snov:
ha le mani di burro vse mu pade iz rok
dare del burro a qcn. laskati, dobrikati se komu - cabala f
1. relig., filoz. kabala
2.
cabala del lotto uganitev loterijske številke
3. pren. kovarstvo, spletka - cadere* v. intr. (pres. cado)
1. pasti, padati (tudi pren.):
d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
cadere in piedi pasti na noge
i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
far cadere le braccia pren. spravljati v obup
la fortezza è caduta trdnjava je padla
2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
cadere in disgrazia pasti v nemilost
cadere in dimenticanza pasti v pozabo
cadere in prigionia pasti v ujetništvo
cadere in trappola pasti v past
cadere in prescrizione pravo zastareti
cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
cadere in errore zmotiti se
cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
cadere ammalato zboleti
cadere in miseria obubožati
cadere in rovina propasti, propadati
cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
cadere agli esami pasti na izpitu
cadere in battaglia pasti v boju
cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok
3. pren. zaiti, poleči se:
al cadere del giorno ob sončnem zatonu
il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog
4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
cadere in mente priti na misel
lasciar cadere una parola navreči besedo
oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan - caduta f
1. pad, padec, padanje, izpadanje:
la caduta dei capelli izpadanje las
la caduta della grandine padanje toče
la caduta di un grave fiz. prosti pad telesa
caduta di tensione elektr. padec napetosti
caduta termica fiz. toplotni padec
caduta d'acqua slap
2. pren. padec; kapitulacija; propad:
la caduta dell'Impero Romano propad rimskega cesarstva
la caduta del governo padec vlade
3. ekst. greh - calandra1 f
1. zool. laški škrjanec (Melanocorypha calandra)
2. zool.
calandra del grano črni žužek (Calandra granaria) - calata f
1. spuščanje; vdor, vpad:
la calata dei barbari vdor barbarov
2. alpin. sestop
3. strmina, pobočje
4. narečna kadenca:
la calata romana rimska kadenca
5. kej (za natovarjanje in iztovarjanje ladij)
6. spust, zaton:
la calata del sole sončni zaton - calcio2 m (pl. -ci) kopito:
calcio del fucile puškino kopito; držaj (pištole) - caldo
A) agg.
1. topel, vroč:
clima caldo vroče podnebje
stagione calda topli letni čas
animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali
2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
ha un temperamento caldo je strastne nravi
essere una testa calda pren. biti zaletav
avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico
3. topel; pren. svež, najnovejši:
pane caldo topel kruh
notizie calde najnovejše vesti
4. ekst. topel (barva, glas):
un giallo caldo toplo rumenilo
una voce calda topel glas
5. pren. vroč:
zona calda vroče področje; ekst.
telefono caldo rdeči telefon
B) m
1. toplota, vročina:
il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
oggi è, fa caldo danes je toplo
lavorare a caldo vroče obdelovati
tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
ho caldo vroče mi je
non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega
2. pren. vroča želja, zanos, žar:
nel caldo del discorso v zanosu debate
non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
essere in caldo pren. goniti se (živali)
3.
a caldo pren. neposredno (po):
chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku - Calvario m
1. relig. Kalvarija, Golgota; relig. križev pot:
stazioni del Calvario postaje križevega pota
2.
calvario pren. kalvarija, križev pot:
tutti abbiamo il nostro Calvario vsi imamo svojo kalvarijo - camera1 f
1. soba:
camera da pranzo jedilnica
camera da letto spalnica
camera di soggiorno, soggiorno dnevna soba
appartamento di quattro camere štirisobno stanovanje
musica da camera glasba komorna glasba
2. spalnica:
affittare una camera najeti sobo
camera ammobiliata opremljena soba
fare la camera pospraviti sobo
veste da camera jutranja halja
valletto di camera paž
3. ekst. sobno pohištvo, soba:
la sua camera è in noce soba je iz oreha
4. celica; komora:
camera a gas plinska celica
camera ardente mrliška veža
camera blindata trezor (v banki)
camera di consiglio pravo posvetovalnica, soba za posvetovanje
camera mortuaria mrtvašnica
camera di punizione voj. celica, zapor
camera di sicurezza pripor, celica (na policijski postaji)
camera oscura foto temnica
camera sterile med. izolirna soba
5.
camera d'aria avto zračnica
camera di caricamento voj. ležišče naboja
camera di combustione, di scoppio avto zgorevalna komora
camera di decompressione dekompresijska komora
6. polit. dom, zbornica:
camera dei deputati, camera bassa poslanska zbornica, spodnji dom
camera alta zgornji dom, senat
le Camere oba doma, parlament
7. ekon.
camera del lavoro delavska zbornica
camera di commercio trgovinska zbornica
8. anat.
camera dell'occhio solznica - campeggiare v. intr. (pres. campeggio)
1. taboriti, kampirati
2. voj. redko taboriti, utaboriti se, zavzeti položaje
3. izstopiti, izstopati; biti poudarjen (tudi pren.):
in tutto il romanzo campeggia la figura del padre skozi ves roman izstopa lik očeta