bottega f
1. prodajalna, trgovina:
la bottega del fruttivendolo trgovina s sadjem in zelenjavo
la bottega del macellaio mesnica
una bottega ben avviata uveljavljena, uspešna trgovina
metter su bottega, aprire bottega odpreti trgovino, začeti neko dejavnost
2. pren.
chiudere bottega zapreti štacuno, prenehati s čim
scarto di bottega ničvredna stvar ali oseba
fare bottega di tutto nepošteno trgovati z vsem
avere la bottega aperta šalj. imeti odprto štacuno, razporek
3. (obrtna) delavnica:
la bottega del falegname mizarska delavnica
ferri di bottega (obrtniško) orodje
stare a bottega da qcn. biti vajenec pri kom
4. umet. slikarska delavnica (v srednjem veku, v renesansi):
bottega di Giotto Giottova delavnica
opera di bottega opus umetnikovih pomočnikov
Zadetki iskanja
- botteghino m
1. pomanjš. od ➞ bottega trgovinica
2. blagajna (za prodajo vstopnic):
botteghino del teatro, di un cinema gledališka blagajna, blagajna kina
3. loterijska poslovalnica, prodajalna srečk - bottone m
1. gumb:
bottoni gemelli manšetni gumbi
attaccare un bottone a qcn. pren. gnjaviti koga z dolgočasnim pripovedovanjem
non vale un bottone ni vreden počenega groša
il bottone dell'ascensore, del campanello gumb v dvigalu, zvonec
stanza dei bottoni pren. centrala, center (oblasti, vodenja)
2. bot. popek:
bottone d'argento rman (Achillea ptarmica)
bottone d'oro lesjak (Trollius europaeus)
3. anat. zadebelina, vozliček, brbončica:
bottone gustativo okušalna brbončica - božánstvo (-a) n rel.
1. (v mnogoboštvu) essere divino, dio
2. Dio; natura divina:
verovati v Kristusovo božanstvo credere in Cristo Dio, nella natura divina del Cristo - bôžji (-a -e) adj.
1. rel. di Dio, divino:
božja ljubezen l'amore di Dio
božja pravičnost la giustizia divina
božja milost grazia divina
naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
božji rop sacrilegio
služabnik božji servo di Dio, sacerdote
služba božja servizio divino, messa
božji grob Sepolcro
2. v medmetni rabi za izražanje:
a) začudenja, presenečenja:
križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
b) nejevolje:
strela božja perdio, perbacco
c) svarila:
za božjo voljo per l'amor di Dio
č) podkrepitve:
kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
ves božji dan tutto il santo giorno
na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. božji mir tregua di Dio
iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
šalj. pog. božja kapljica vino
rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
rel. božja nevesta sposa di Cristo
božja Porodnica Deipara
božja milost grazia divina
božje kreposti virtú teologali
hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
rel. božje razodetje teofania
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile - braccio m (m pl. -ci, f pl. -cia)
1. roka, laket:
sollevare il braccio dvigniti roko
trasportare a braccia prenesti na rokah, z rokami
avere le braccia rotte per la fatica pren. biti na smrt utrujen od napora
allargare le braccia pren. razširiti roke, dvigniti roke (v znak nemoči)
alzare le braccia pren. dvigniti roke, predati se
portare qcs. sotto braccio kaj nositi pod pazduho
incrociare le braccia pren. stavkati
buttare, gettare le braccia al collo objeti, vreči se komu okrog vratu
mettersi nelle braccia di qcn. popolnoma se prepustiti komu
essere nelle braccia di Morfeo pren. spati
sentirsi cascare le braccia pren. obupati
ricevere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami, prisrčno sprejeti
2. pren. roka, moč, vpliv:
il braccio della legge roka zakona
braccio secolare posvetna oblast
avere le braccia lunghe imeti dolgo roko
avere le braccia legate imeti zvezane roke
tagliare le braccia a qcn. koga onemogočiti, komu preprečiti delovanje
essere il braccio destro, il braccio forte di qcn. biti komu desna roka
dare un dito, prendere un braccio ponuditi prst, zgrabiti roko
3. (pl. -cia) delovna sila, delavci:
l'agricoltura manca di braccia v poljedelstvu primanjkuje delavcev
avere buone braccia biti pridnih rok, dober delavec
avere sulle braccia qcn. imeti koga na skrbi
4.
braccio di ferro pren. preizkus moči:
continua il braccio di ferro tra governo e opposizione vlada in opozicija še naprej preizkušata svoje moči
5. (pl. -ci) ročica, mehanična roka, vzvod:
il braccio della bilancia vzvod tehtnice
braccio a pinza manipulator
6. (pl. -ci) krilo (poslopja):
i bracci del carcere krila zapora
7. (pl. -ci)
braccio di fiume rečni rokav
braccio di mare morska ožina
braccio di terra zemeljska ožina
8. (pl. -ci) fiz. ročica
9. (pl. -cia) vatel - bráda (-e) f
1. anat. mento
2. barba:
briti brado farsi la barba, radersi
gladiti brado accarezzarsi la barba
nositi brado portare la barba
gosta, trda brada barba folta, ispida
črna, siva brada barba nera, brizzolata
kozja brada barbetta, pizzo
inter. pri prerokovi bradi! per la barba del Profeta!
3. ekst. barba:
gamsova brada barba del camoscio
agr. brada na koruznem storžu barba del granoturco
4. les. sfrangiatura; metal. bava; sbavatura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. ta dovtip ima že brado la barzelletta è vecchia come il cucco
imeti dve bradi avere il doppio mento, la pappagorgia
friz. cesarska, francoska, mornarska brada barba imperiale, alla francese, alla Cavour
čeb. brada (pri panju) banco d'involo
bot. judovska brada sassifraga (Saxifraga sarmentosa)
bot. travniška kozja brada barba di becco (Tragopogon pratensis)
PREGOVORI:
Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso - branca f
1. šapa, taca; parkelj
2. pren. krempelj
3.
branche pl. slabš. oblast
4. čeljust, ročica, krak:
le branche delle pinze čeljusti izolirk
le branche del compasso kraka šestila
5. veja:
branca madre glavna veja
6. pren. panoga, veja, zvrst:
le varie branche dell'industria razne industrijske panoge - branílec (-lca) | -lka (-e) m, f
1. difensore (-nditrice) (tudi pren.):
branilec domovine difensore della patria
šport. branilec naslova il difensore del titolo
2. jur. difensore
3. šport. difensore - brázda (-e) f
1. agr. solco (tudi pren.):
izorati brazdo fare, scavare un solco
vodna brazda (odvodnik) solco acquaio
2. ekst. solco, incavo, fenditura
3. navt. solco, scia
4. bot. stigma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
brazda na dlani linea della mano
elektr. brazda na gramofonski plošči il solco del disco fonografico - brég (-a) m
1. riva; sponda, proda:
desni, levi breg reke riva destra, sinistra del fiume
morski breg riva del mare, litorale
stopiti na breg raggiungere la riva
reka je prestopila bregove il fiume ha straripato
2. (strmina) china, salita:
položen, hud, strm breg salita lieve, ripida
hiša na bregu una casa sull'altura; casa in collina, in cima al colle
hiša v bregu una casa sul versante
hoditi, voziti v breg andare in salita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. izpod brega gledati guardare di traverso, con aria arrabbiata, crucciata
pog. pren. imeti kaj za bregom dissimulare, celare qcs.
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti - brénkati (-am) | brénkniti (-em) imperf., perf.
1. muz. suonare (uno strumento a corda); pejor. strimpellare:
brenkati na harfo, kitaro suonare l'arpa, la chitarra
brenkati po klavirju strimpellare il pianoforte
2. pren. parlare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. brenkati na drugačne, na čustvene strune toccare un'altra corda, la corda del sentimento - brezosében (-bna -o) adj.
1. impersonale
2. privo di originalità, generico, indeterminato; banale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. brezosebne glagolske oblike forme impersonali del verbo
lingv. brezosebna raba uso impersonale - briciola f
1. mrvica, drobtinica
2. ekst. pren. drobtina:
del patrimonio ha ricevuto solo le briciole podedoval je samo drobtinice
andare in briciole zdrobiti se
ridurre in briciole uničiti, zmrviti, zdrobiti - brigantaggio m razbojništvo, roparstvo, banditizem:
atti di brigantaggio razbojniška dejanja, razbojništva
il problema del brigantaggio problem banditizma - brlòg (-óga) m
1. tana, caverna, covo:
pren. podati se v levji brlog cacciarsi nella tana del leone
2. pren. tana, buco, stamberga, stambugio, tugurio
3. pren. pejor. covo - brodetto m
1. pomanjš. od ➞ brodo
2. kulin. brodet (ribja juha)
3. kulin. juha z žvrkljanimi jajci in limono
4. pren.
più antico del brodetto star kot zemlja
5. mešanica, brozga, godlja - bronzo m
1. bron:
bronzo d'alluminio aluminijev bron
polvere di bronzo bronsa
età del bronzo arheol. bronasta doba
2. pren.
faccia di bronzo nesramnež, predrznež
petto, cuore di bronzo pogumen človek; brezsrčnež
incidere qcs. nel bronzo pustiti neizbrisne sledove
3. umet. bron, izdelek iz brona
4. knjižno top
5. pesn. bron, bronast zvon - bruco
A) m (pl. -chi)
1. gosenica, ličinka
2.
bruco del pisello zool. grahov hrošček (Bruchus pisarum)
B) agg. toskansko
nudo bruco gol ko ptič, reven kot cerkvena miš - brúno (-a) n
1. trave:
bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega videti, bruna v svojem pa ne vedere la pagliuzza nell'occhio del prossimo, non vedere la trave nel proprio
2. nareč. tronco