Franja

Zadetki iskanja

  • bottega f

    1. prodajalna, trgovina:
    la bottega del fruttivendolo trgovina s sadjem in zelenjavo
    la bottega del macellaio mesnica
    una bottega ben avviata uveljavljena, uspešna trgovina
    metter su bottega, aprire bottega odpreti trgovino, začeti neko dejavnost

    2. pren.
    chiudere bottega zapreti štacuno, prenehati s čim
    scarto di bottega ničvredna stvar ali oseba
    fare bottega di tutto nepošteno trgovati z vsem
    avere la bottega aperta šalj. imeti odprto štacuno, razporek

    3. (obrtna) delavnica:
    la bottega del falegname mizarska delavnica
    ferri di bottega (obrtniško) orodje
    stare a bottega da qcn. biti vajenec pri kom

    4. umet. slikarska delavnica (v srednjem veku, v renesansi):
    bottega di Giotto Giottova delavnica
    opera di bottega opus umetnikovih pomočnikov
  • botteghino m

    1. pomanjš. od ➞ bottega trgovinica

    2. blagajna (za prodajo vstopnic):
    botteghino del teatro, di un cinema gledališka blagajna, blagajna kina

    3. loterijska poslovalnica, prodajalna srečk
  • bottone m

    1. gumb:
    bottoni gemelli manšetni gumbi
    attaccare un bottone a qcn. pren. gnjaviti koga z dolgočasnim pripovedovanjem
    non vale un bottone ni vreden počenega groša
    il bottone dell'ascensore, del campanello gumb v dvigalu, zvonec
    stanza dei bottoni pren. centrala, center (oblasti, vodenja)

    2. bot. popek:
    bottone d'argento rman (Achillea ptarmica)
    bottone d'oro lesjak (Trollius europaeus)

    3. anat. zadebelina, vozliček, brbončica:
    bottone gustativo okušalna brbončica
  • božánstvo (-a) n rel.

    1. (v mnogoboštvu) essere divino, dio

    2. Dio; natura divina:
    verovati v Kristusovo božanstvo credere in Cristo Dio, nella natura divina del Cristo
  • bôžji (-a -e) adj.

    1. rel. di Dio, divino:
    božja ljubezen l'amore di Dio
    božja pravičnost la giustizia divina
    božja milost grazia divina
    naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
    Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
    poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
    deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    božji rop sacrilegio
    služabnik božji servo di Dio, sacerdote
    služba božja servizio divino, messa
    božji grob Sepolcro

    2. v medmetni rabi za izražanje:
    a) začudenja, presenečenja:
    križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
    b) nejevolje:
    strela božja perdio, perbacco
    c) svarila:
    za božjo voljo per l'amor di Dio
    č) podkrepitve:
    kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
    ves božji dan tutto il santo giorno
    na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. božji mir tregua di Dio
    iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
    šalj. pog. božja kapljica vino
    rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
    bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
    bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
    božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
    šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
    bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
    rel. božja nevesta sposa di Cristo
    božja Porodnica Deipara
    božja milost grazia divina
    božje kreposti virtú teologali
    hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
    bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
    rel. božje razodetje teofania
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
    božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile
  • braccio m (m pl. -ci, f pl. -cia)

    1. roka, laket:
    sollevare il braccio dvigniti roko
    trasportare a braccia prenesti na rokah, z rokami
    avere le braccia rotte per la fatica pren. biti na smrt utrujen od napora
    allargare le braccia pren. razširiti roke, dvigniti roke (v znak nemoči)
    alzare le braccia pren. dvigniti roke, predati se
    portare qcs. sotto braccio kaj nositi pod pazduho
    incrociare le braccia pren. stavkati
    buttare, gettare le braccia al collo objeti, vreči se komu okrog vratu
    mettersi nelle braccia di qcn. popolnoma se prepustiti komu
    essere nelle braccia di Morfeo pren. spati
    sentirsi cascare le braccia pren. obupati
    ricevere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami, prisrčno sprejeti

    2. pren. roka, moč, vpliv:
    il braccio della legge roka zakona
    braccio secolare posvetna oblast
    avere le braccia lunghe imeti dolgo roko
    avere le braccia legate imeti zvezane roke
    tagliare le braccia a qcn. koga onemogočiti, komu preprečiti delovanje
    essere il braccio destro, il braccio forte di qcn. biti komu desna roka
    dare un dito, prendere un braccio ponuditi prst, zgrabiti roko

    3. (pl. -cia) delovna sila, delavci:
    l'agricoltura manca di braccia v poljedelstvu primanjkuje delavcev
    avere buone braccia biti pridnih rok, dober delavec
    avere sulle braccia qcn. imeti koga na skrbi

    4.
    braccio di ferro pren. preizkus moči:
    continua il braccio di ferro tra governo e opposizione vlada in opozicija še naprej preizkušata svoje moči

    5. (pl. -ci) ročica, mehanična roka, vzvod:
    il braccio della bilancia vzvod tehtnice
    braccio a pinza manipulator

    6. (pl. -ci) krilo (poslopja):
    i bracci del carcere krila zapora

    7. (pl. -ci)
    braccio di fiume rečni rokav
    braccio di mare morska ožina
    braccio di terra zemeljska ožina

    8. (pl. -ci) fiz. ročica

    9. (pl. -cia) vatel
  • bráda (-e) f

    1. anat. mento

    2. barba:
    briti brado farsi la barba, radersi
    gladiti brado accarezzarsi la barba
    nositi brado portare la barba
    gosta, trda brada barba folta, ispida
    črna, siva brada barba nera, brizzolata
    kozja brada barbetta, pizzo
    inter. pri prerokovi bradi! per la barba del Profeta!

    3. ekst. barba:
    gamsova brada barba del camoscio
    agr. brada na koruznem storžu barba del granoturco

    4. les. sfrangiatura; metal. bava; sbavatura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. ta dovtip ima že brado la barzelletta è vecchia come il cucco
    imeti dve bradi avere il doppio mento, la pappagorgia
    friz. cesarska, francoska, mornarska brada barba imperiale, alla francese, alla Cavour
    čeb. brada (pri panju) banco d'involo
    bot. judovska brada sassifraga (Saxifraga sarmentosa)
    bot. travniška kozja brada barba di becco (Tragopogon pratensis)
    PREGOVORI:
    Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso
  • branca f

    1. šapa, taca; parkelj

    2. pren. krempelj

    3.
    branche pl. slabš. oblast

    4. čeljust, ročica, krak:
    le branche delle pinze čeljusti izolirk
    le branche del compasso kraka šestila

    5. veja:
    branca madre glavna veja

    6. pren. panoga, veja, zvrst:
    le varie branche dell'industria razne industrijske panoge
  • branílec (-lca) | -lka (-e) m, f

    1. difensore (-nditrice) (tudi pren.):
    branilec domovine difensore della patria
    šport. branilec naslova il difensore del titolo

    2. jur. difensore

    3. šport. difensore
  • brázda (-e) f

    1. agr. solco (tudi pren.):
    izorati brazdo fare, scavare un solco
    vodna brazda (odvodnik) solco acquaio

    2. ekst. solco, incavo, fenditura

    3. navt. solco, scia

    4. bot. stigma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    brazda na dlani linea della mano
    elektr. brazda na gramofonski plošči il solco del disco fonografico
  • brég (-a) m

    1. riva; sponda, proda:
    desni, levi breg reke riva destra, sinistra del fiume
    morski breg riva del mare, litorale
    stopiti na breg raggiungere la riva
    reka je prestopila bregove il fiume ha straripato

    2. (strmina) china, salita:
    položen, hud, strm breg salita lieve, ripida
    hiša na bregu una casa sull'altura; casa in collina, in cima al colle
    hiša v bregu una casa sul versante
    hoditi, voziti v breg andare in salita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. izpod brega gledati guardare di traverso, con aria arrabbiata, crucciata
    pog. pren. imeti kaj za bregom dissimulare, celare qcs.
    PREGOVORI:
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
  • brénkati (-am) | brénkniti (-em) imperf., perf.

    1. muz. suonare (uno strumento a corda); pejor. strimpellare:
    brenkati na harfo, kitaro suonare l'arpa, la chitarra
    brenkati po klavirju strimpellare il pianoforte

    2. pren. parlare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. brenkati na drugačne, na čustvene strune toccare un'altra corda, la corda del sentimento
  • brezosében (-bna -o) adj.

    1. impersonale

    2. privo di originalità, generico, indeterminato; banale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lingv. brezosebne glagolske oblike forme impersonali del verbo
    lingv. brezosebna raba uso impersonale
  • briciola f

    1. mrvica, drobtinica

    2. ekst. pren. drobtina:
    del patrimonio ha ricevuto solo le briciole podedoval je samo drobtinice
    andare in briciole zdrobiti se
    ridurre in briciole uničiti, zmrviti, zdrobiti
  • brigantaggio m razbojništvo, roparstvo, banditizem:
    atti di brigantaggio razbojniška dejanja, razbojništva
    il problema del brigantaggio problem banditizma
  • brlòg (-óga) m

    1. tana, caverna, covo:
    pren. podati se v levji brlog cacciarsi nella tana del leone

    2. pren. tana, buco, stamberga, stambugio, tugurio

    3. pren. pejor. covo
  • brodetto m

    1. pomanjš. od ➞ brodo

    2. kulin. brodet (ribja juha)

    3. kulin. juha z žvrkljanimi jajci in limono

    4. pren.
    più antico del brodetto star kot zemlja

    5. mešanica, brozga, godlja
  • bronzo m

    1. bron:
    bronzo d'alluminio aluminijev bron
    polvere di bronzo bronsa
    età del bronzo arheol. bronasta doba

    2. pren.
    faccia di bronzo nesramnež, predrznež
    petto, cuore di bronzo pogumen človek; brezsrčnež
    incidere qcs. nel bronzo pustiti neizbrisne sledove

    3. umet. bron, izdelek iz brona

    4. knjižno top

    5. pesn. bron, bronast zvon
  • bruco

    A) m (pl. -chi)

    1. gosenica, ličinka

    2.
    bruco del pisello zool. grahov hrošček (Bruchus pisarum)

    B) agg. toskansko
    nudo bruco gol ko ptič, reven kot cerkvena miš
  • brúno (-a) n

    1. trave:
    bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega videti, bruna v svojem pa ne vedere la pagliuzza nell'occhio del prossimo, non vedere la trave nel proprio

    2. nareč. tronco