bêbec (-bca) m
1. (slaboumnež) idiota; deficiente, ebete:
ti si popoln bebec sei un perfetto ebete
vaški bebec l'idiota del paese
2. stupido, sciocco:
ne delaj se bebca non fare lo stupido
imeti koga za bebca farsi gioco di qcn.
Zadetki iskanja
- becco1 m (pl. -chi)
1. kljun:
ecco fatto il becco all'oca pren. šalj. no, pa je vse opravljeno
non avere il becco di un quattrino pren. ne imeti niti prebite pare
2. pren. šalj. usta, kljun, goflja:
aprire, chiudere il becco odpreti, zapreti kljun; spregovoriti, umolkniti
tenere il becco chiuso držati gofljo, molčati
avere il becco lungo gobezdati
mettere il becco in qcs. kam vtikati nos
restare a becco asciutto ostati praznih rok
bagnarsi il becco, mettere il becco a, in molle omočiti si grlo
3. dulec, kljun, nos (pri posodi)
4. glasba ustnik
5.
il becco del gas plinski gorilnik
6.
becco d'oca lasnica - bél (-a -o)
A) adj.
1. (take barve kot sneg) bianco:
bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
bela zastava bandiera bianca
2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
bela polt carnagione bianca
mrtvaško bel di un pallore mortale
beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
beli kruh pane bianco
bela kava caffelatte
bela moka farina bianca
belo vino vino bianco
beli lasje capelli bianchi, canuti
sredi belega dne in pieno giorno
biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno
3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
bel list pagina bianca
bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)
4. polit. bianco:
bela garda guardie bianche
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
beli menihi monaci bianchi, cistercensi
beli premog carbone bianco
Bela hiša la Casa Bianca
knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
publ. bela kuga peste bianca
bela smrt morte bianca
biti bela vrana essere una mosca bianca
trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
beli javor acero bianco (Acer negundo)
beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
bela omela vischio (Viscum album)
gastr. bela riba pesce bianco
belo meso carni bianche
grad. beli cement cemento bianco
kem. beli fosfor fosforo bianco
bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
metal. beli žar calore bianco
bela kovina metallo bianco
min. beli svinčenec carbonato di piombo
polit. bela knjiga libro bianco
rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
šah. bela figura figura bianca
belo polje casa, casella bianca
trg. bela posoda vasellame di porcellana
zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)
B) béli (-a -o) m, f, n šah.
beli ima potezo il bianco muove
voj., hist. beli guardie bianche
pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
dati črno na belem mettere nero su bianco
liter belega un litro di (vino) bianco
nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco - bélcebub (-a) m rel. belzebù:
pren. izganjati hudiča z belcebubom trovare un rimedio peggiore del male - belína (-e) f
1. (bela barva) bianco, bianchezza, biancore; albore; avorio:
snežna belina il biancore della neve
belina prsi l'avorio del seno
2. (kar je belo) bianco; anat. sostanza bianca; ekst. tessuto bianco; foglio bianco; uva bianca; (vino) bianco;
očesna belina sclera, il bianco degli occhi - bēllo
A) agg.
1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim
2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne
3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)
B) avv.
1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma
2.
alla bell'e meglio površno
C) m (samo sing.)
1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!
2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je
3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave
Č) m (f -la)
1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!
2. ljubček, ljubica - bēne
A) avv.
1. dobro, prav, lepo:
fare qcs. bene kaj dobro narediti
comportarsi bene lepo se obnašati
gli affari vanno bene posli gredo dobro
quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
stare, sentirsi bene dobro se počutiti
gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
va bene! prav!, velja!, drži!
passarsela bene lepo živeti
bene o male kakorkoli že:
bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal
2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti
B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
gente bene boljša družba, visoka družba
C) inter.
1. bravo:
bene!, bis! bravo!, bis!
2. no, prav:
bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati
Č) m relig.
1. dobro:
tendere, aspirare al bene težiti k dobremu
2.
il sommo Bene relig. Bog
3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
per il bene della patria za blagor domovine
l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
a fin di bene z najboljšim namenom
4. ljubezen, naklonjenost:
voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
volere un bene dell'anima imeti silno rad
l'amato bene ljubljena oseba
5. mir:
non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru
6. pravo, ekon. dobrina:
bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
beni di consumo potrošne dobrine
beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve
7. pl. imetje, premoženje:
ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot - beneficiario
A) agg. (m pl. -ri) nadarbinski, beneficiaten
B) m trgov.
1. beneficiat
2. koristnik, uživalec; trgov. remitent, naslovnik:
beneficiario del credito koristnik posojila
beneficiario di una cambiale remitent menice
beneficiario di una rendita uživalec rente - benēssere m
1. dobro zdravje, počutje
2. blaginja, blagor:
vivere nel benessere živeti v blaginji
società del benessere družba blaginje - bengáličen (-čna -o) adj.
bengalični ogenj fuochi del Bengala, bengala - beniamino m (f -na) ljubljenček, ljubljenka; miljenček:
il beniamino del pubblico ljubljenec publike - beséda (-e) f
1. parola; termine; espressione:
domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
narečna beseda dialettalismo
iskrene, odkrite besede parole sincere
tolažilne besede parole di conforto
hude, ostre besede parole dure, aspre
grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
žaljive besede parole offensive
moška beseda parola d'onore
zadnje besede le ultime parole
v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!
2. (zagotovilo, obljuba) parola:
držati, izpolniti besedo essere di parola
prelomiti besedo mancare di parola
3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
svoboda besede libertà di parola
dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.
4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite
5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
odrska beseda il linguaggio del teatro
tehniška beseda linguaggio tecnico
6. (besedilo) testo:
kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel
7. (vloga pri odločanju) parola:
imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.
8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
beseda da besedo una parola tira l'altra
beseda za besedo parola per parola
na besedo verjeti credere sulla parola
koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto
9. rel.
Beseda Verbo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
človek redkih besed uomo di poche parole
pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
ni vredno besed non è il caso di parlarne
ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
izginiti brez besede sparire senza dir parola
ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
opletati z besedami parlare a vanvera
z drugimi besedami in altre parole
nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
beseda ni konj! domandare non costa niente
lingv. dvozložna beseda bisillabo
pregibna beseda parola variabile
tvorba besed formazione delle parole
vezana, nevezana beseda poesia, prosa
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga - besedíšče (-a) n lessico, vocabolario:
Dantejevo, Prešernovo besedišče lessico dantesco, del Prešeren - bêsen (-sna -o) adj. furioso, furibondo; impetuoso, violento:
upravičeno je bil besen era a ragione furibondo
besno lajanje psa l'abbaiare furioso del cane
besni udarci colpi violenti
besen galop galoppo furioso, impetuoso - bétvica (-e) f
1. dem. od betva briciolino; goccino;
zapravil je vse premoženje do zadnje betvice ha dilapidato il patrimonio fino all'ultima briciola
2. bot. stelo
3. anat.
lasna betvica fusto del capello - biberon tujka franc. m invar. steklenička s cucljem:
avere ancora bisogno del biberon pren. biti še otročji, nezrel - bíblija (-e) f Bibbia; pren. ekst. bibbia:
biblija obsega staro in novo zavezo la Bibbia comprende il Vecchio e il Nuovo Testamento
Dalmatinova biblija la Bibbia del Dalmatin
kar reče žena, je zanj biblija ciò che dice la moglie è per lui bibbia - bìk (bíka) m
1. toro:
plemenski bik toro da monta
pobesnel bik toro infuriato
močan ko bik forte come un toro
gledati kakor bik v nova vrata guardare con un'aria balorda, stranita
pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik crepi l'avarizia!
zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
2. astr. Toro:
rojen v znamenju bika nato nel segno del Toro
3. pejor. balordo, stupidone, bue
4. zool.
muškatni bik bue muschiato (Ovibos moschatus) - binario
A) agg.
1. binaren, dvojen, iz dveh enot:
verso binario lit. dvozložni stih
stella binaria dvojna zvezda
2. kem., mat. binaren, dvojiški
B) m železn. tir, proga:
binario morto slepi tir
essere su un binario morto pren. biti v slepi ulici
rientrare nel binario della legalità pren. vrniti se na zakonito pot
politica del doppio binario pren. publ. dvotirna politika
uscire dai binari pren. prekoračiti dovoljene meje - birìč (-íča) m
1. nekdaj hist. ufficiale giudiziario, sbirro, sgherro:
ekspr. gledati kot birič guardare bieco
ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura nemmeno del diavolo
2. pejor. sgherro